Konec rabe premoga

Ministrstvo za infrastrukturo je v javno razpravo poslalo dokument, ki velja za enega najpomembnejših z vidika ukrepanja države proti podnebnim spremembam. Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, katere pripravo financira EU, naj bi zakoličila okvir opuščanja izkopa in rabe premoga za energetske namene. Evropska komisija je v okviru »zelenega new deala« predvidela znatno finančno pomoč za »pravičen prehod« regij, ki jih bo opustitev rabe premoga najbolj prizadela. Ena takih je Šaleška dolina.

Opustitev rabe premoga je eden najpomembnejših korakov na poti v podnebno nevtralnost in jo je z vidika učinka na izpuste toplogrednih plinov treba izpeljati čim prej. Samo z ustavitvijo TEŠ bi se današnji slovenski izpusti na mah zmanjšali za več kot 20 odstotkov.

Avtorji osnutka strategije, družba Deloitte, so glede opuščanja izkopavanja lignita v Šaleški dolini in prenehanja obratovanja TEŠ predvideli tri scenarije, po katerih bi elektrarno dokončno ustavili bodisi leta 2033, 2038 ali 2042. A že sami ugotavljajo, da je z vidika spoštovanja zavez o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in drugih okoljskih učinkov, pa tudi z vidika ekonomike najbolj smiselno zaprtje leta 2033. Po tem letu polno obratovanje šestega bloka termoelektrarne ni več združljivo z velikopoteznimi podnebnimi cilji EU. Prav tako je predvidena nadaljnja rast cen emisijskih kuponov, zaradi česar bo poslovanje TEŠ vse bolj finančno nevzdržno.

Do enakega sklepa so prišli člani medresorske skupine, ki združuje predstavnike številnih ministrstev: »Scenarij izstopa iz premoga najkasneje v letu 2033 je za okolje, naravo in zdravje ljudi najbolj pozitiven.«

S predlogom so zadovoljni tudi v okoljski organizaciji Greenpeace. »Z ambicioznim scenarijem in letnico 2033 se strategija približa temu, kar bi morali početi, če smo resni glede zmanjševanja izpustov,« pravi njena predstavnica Katja Huš. »Govoriti, da bomo kurili premog še 20 let, je zelo neodgovorno početje, saj pomeni izogibanje resnici in dajanje lažnega upanja, zaradi katerega bi še naprej zavlačevali z načrti za tranzicijo in tvegali nenačrtovano zaprtje elektrarne.«

Je pa seveda TEŠ izjemno pomemben steber slovenske energetike. Proizvede tretjino slovenske elektrike in 15 odstotkov vse v Sloveniji porabljene energije. Ta izpad bo treba hitro nadomestiti.