»Klientelizem, nepotizem in neustrezne nabave«

LMŠ, SD, Levica in SAB z zahtevo za izredno sejo DZ o ugotovitvah računskega sodišča glede nabave zaščitne in medicinske opreme

Poslanske skupine LMŠ, SD, Levice in SAB zahtevajo sklic izredne seje državnega zbora glede ugotovitev revizijskega poročila računskega sodišča o nabavi zaščitne in medicinske opreme. Menijo namreč, da je treba opraviti širšo razpravo o ugotovljenih nepravilnostih in zagotoviti, da se te ne bi več ponavljale.

Računsko sodišče bi po mnenju LMŠ moralo biti partner vlade, tisto, ki opozarja na napake, da se ne bi več ponovile, vse kršitve pa bi morali najstrožje kaznovati, je ocenil poslanec LMŠ Robert Pavšič. Vlada naj tega ne jemlje kot politični boj, ampak kot boj opozicije za zdravje ljudi in davkoplačevalske milijone, pa je poudaril poslanec SD Jani Prednik. 

Po oceni poslanca Levice Mihe Kordiša so se težave začele, ko je vlada oblikovala medresorsko delovno skupino, ki naj bi pomagala, a se je izkazalo, "da je le odprla vrata za navodila z vrha". Poslanec SAB Andrej Rajh pa je izpostavil, da so se lani "ministri vživeli v vlogo nabavnih in logističnih referentov". Kot je dejal, je temu pritrdilo tudi računsko sodišče, ki je po njegovih navedbah med drugim ugotovilo tudi "klientelizem, nepotizem in neustrezne nabave", zato meni, da je prav, da o tem razpravlja DZ.

Računsko sodišče je v nedavno objavljenem poročilu o učinkovitosti nabav zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje okužb z novim koronavirusom ugotovilo, da vlada, ministrstva za zdravje, za gospodarstvo, za obrambo ter zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne opreme niso bili učinkoviti. Od vlade in zavoda je zahtevalo popravljalne ukrepe.

Z nabavo zaščitne opreme se sicer ukvarjata dve preiskovalni komisiji DZ in tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki vodi še 21 preiskav. Po navedbah Dela pa je zaključila postopek zaradi suma kršitve integritete uradne osebe v primeru svetovalcev, ki jih je vpoklical minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. A le zato, ker po sprejetju novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v tem primeru nimajo več pristojnosti za obravnavo posameznikov, ki niso "uradne osebe" oziroma funkcionarji, uradniki na položaju, javni uslužbenci, navaja Delo.