Kukavičja jajca

V popularni kulturi je dobro poznan koncept kukavičjega jajca, drobcev vsebine, ki jo avtorica ali avtor skrije v svoj izdelek, četudi z njim nima zveze. Risarji zgodnjih Disneyjevih risank so v slednje radi vtaknili kakšno sličico s falusnim simbolom ali golim ženskim telesom, razvpiti metalski bendi so med svoje rife nasneli sublimna satanistična sporočila, programerji Amazonove elektronske asistentke Alexa naj bi robotove odzive obogatili z vrsto legendarnih dovtipov iz priljubljenih serij in filmov (»Alexa, koga boš poklicala? Izganjalce duhov!«). Z enako lahkotnostjo, kakor da bi šlo za neškodljive risanke ali popevke, ki naj bi življenje slehernika naredile malce znosnejše, nas pri sprejemanju izjemno pomembnih predpisov zavaja vlada Janeza Janše. S to razliko, da so velikonočna jajca, ki jih skriva med zapletene paragrafe, tako zelo pokvarjena, da lahko dodobra usmradijo celotno slovensko družbo.

Spomniti se velja razvpitih protikoronskih svežnjev, s katerimi je oblast brez širše demokratične razprave mimogrede pogazila pravico javnosti do protestov, posegla v razpisovanje referendumov, razširila pooblastila represivnega aparata in povečala državno financiranje uslužbencev RKC. Po enakem ključu sedaj Janševa vlada v parlament pošilja svoj predlog zakona o debirokratizaciji, ki pod krinko sproščanja poslovnega okolja uvaja vrsto škodljivih novosti, ki k debirokratizaciji ne prispevajo prav dosti – temveč jo pogosto dejansko le še povečujejo.

Način, kako to počenja, pa je tako slab, da njeni noveli – to naj bi poslanci obravnavali na aprilski seji – odločno nasprotuje cela vrsta institucij in organizacij, od sindikatov do Zveze potrošnikov in informacijske pooblaščenke, celo sama služba vlade za zakonodajo ga je v svojih pripombah raztrgala na kosce. Toda Janša in njemu podrejena »stroka« vztrajata pri sprejemu mega predpisa, od katerega bodo imele koristi le skrbno izbrane privilegirane skupine. Ki so zgolj v letu dni postale tako prepletene z aktualno vlado, da je ta nanje že prenesla dobršen del moči svojih institucij. Ključne odločitve o prihodnosti Slovenije tako netransparentno in brez vsake odgovornosti oblikujejo tvorbe, v katerih sedijo predstavniki struktur, v interesu katerih dejansko delujejo Janša in somišljeniki.

Čestitke in pozdravi

Če želimo poznati resnično ozadje zakona o debirokratizaciji, pa tudi ostalih že sprejetih predpisov in napovedanih »reform« Janševe vlade, se moramo vrniti v čas njenega nastanka. Ko je lani konec februarja tudi formalno, s podpisom ustrezne pogodbe med strankami, oblast v državi prevzela sedaj vladajoča koalicija, se je novih okoliščin razveselila marsikatera privilegirana skupina. Razumljivo, stranke desnice na čelu s SDS so znane po svoji ustrežljivosti do najbogatejših slojev in po zavezah o privatizaciji družbenega premoženja.

Nihče ne ve, na kakšni podlagi delujejo člani strateškega sveta za debirokratizacijo, komu odgovarjajo in po kakšnih merilih. Večina jih prihaja iz »Gospodarskega kroga«, skupne iniciative združenj kapitala na čelu z AmCham.

Nič čudnega torej, da so oblikovanje tretje koalicije Janeza Janše posebej prisrčno pozdravili v ameriški gospodarski zbornici AmCham, ki pod svojim okriljem združuje največje tuje korporacije, ki delujejo na slovenskem trgu, pa tudi večino velikih slovenskih podjetij. Novi vladi je AmCham čestitala z dopisom, v katerem je »z velikim veseljem« pozdravila »državotvorno držo« koalicijskega kvarteta. Dopis pa ni vseboval zgolj izrazov naklonjenosti, pač pa tudi seznam »izzivov«, ki naj bi jih po pričakovanju AmCham razrešila Janševa vlada. Med njimi je »uvedba razvojne kapice, ki bi predstavljala določitev maksimalne meje za plačilo prispevkov«. Pa pobuda k vzpostavitvi »enostavne in pregledne zakonodaje«. Sporočilo predstavnikov kapitala Janši in njegovi ekipi je bilo jasno: to so vaše naloge in to je cena naše podpore. In koalicija je ubogala.

Konec maja lani je Janševa vlada oblikovala nekaj, kar je formalno imenovala strateški svet za debirokratizacijo. »Oblikovala« nemara ni primerna beseda, dejansko so se na seji na Brdu člani vlade le »seznanili z informacijo o ustanovitvi in imenovanju strateškega sveta za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju«. Seznanil jih je kar sam premier Janša, ki je kasneje tvitnil, da bo svet vodil njegov priljubljeni davčni strokovnjak, bivši direktor slovenske in srbske davčne uprave, Ivan Simič. To je tudi vse, kar je uradno znanega o tvorbi, iz katere je kasneje izšel kontroverzni zakon, o katerem bomo govorili v nadaljevanju – zakon o debirokratizaciji, s katerim želi Janševa vlada kljub svarilom stroke in civilne družbe razveljaviti kar 207 motečih zakonov in poseči še v nadaljnjih 20.

Glasniki kapitala

Strateški svet za debirokratizacijo pravzaprav sploh nima oblike. Njegov status ni opredeljen v nobenem zakonu, njegove pristojnosti so neznanka, prav tako boste zaman iskali seznam članov in članic sveta; ta ne premore niti lastne spletne strani. Nihče ne ve, v kakšnem razmerju je strateški svet do vlade in njenih institucij. Prav tako nihče ne ve, na kakšni podlagi delujejo njegovi člani, komu odgovarjajo in po kakšnih merilih in nihče ne more trditi, da so njihovi motivi neoporečni. Gre torej za povsem neformalno, celo skrivnostno strukturo brez vsakršne odgovornosti do davkoplačevalcev in davkoplačevalk – zato pa s toliko večjim vplivom, kar dokazuje že pridevnik »strateški« v njenem nazivu.

Slabo leto po vzpostavitvi sveta za debirokratizacijo, v začetku marca 2021, je v javnost končno prišel rezultat njegovega dela, že omenjeni zakon o debirokratizaciji.

Toda dokument, ki ga je v državni zbor poslala vlada, še vedno ne razkriva, kdo vse so njegovi avtorji; kot edini zunanji strokovnjak, ki je sodeloval pri pripravi gradiva, je poimensko izpostavljen zgolj Ivan Simič. Ta je šele v nekem intervjuju mimogrede povedal, da strateški svet poleg njega sestavljajo še »predstavniki pristojnih ministrstev, kot tudi predstavniki gospodarstva, kot so GZS, OZS, SBC, informatiki, Davčno svetovalna zbornica Slovenije, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, AmCham in predstavniki občin«. Torej skoraj izključno predstavniki kapitala. Iz teh struktur je končno izšel predlog zakona, ki bo v primeru, da ga bo potrdil tudi državni zbor, koristil zgolj ozkim in že sedaj privilegiranim skupinam.

Kapica na Armanijevo obleko

Daleč najspornejša v debirokratizacijski noveli je že na prvi pogled nepravična uvedba socialne kapice pri mesečni plači v višini 6000 evrov bruto. To pomeni, da tisti s prejemki nad tem zneskom ne bi več plačali sorazmerno višjih prispevkov; menedžer, ki na mesec zasluži 10.000 ali 20.000 evrov, bi tako po novem moral državi odriniti le še toliko prispevkov kot nekdo, ki zasluži »le« šest tisočakov. To je povsem neupravičen odpustek najbogatejšim in odstop od temeljne družbene solidarnosti, na kar so opozorile tudi sindikalne centrale.

»Gre za predlog, ki ruši solidarnost zlasti znotraj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, hkrati pa zaradi dodatnega bremena za pokojninsko in zdravstveno blagajno, ki znašajo okoli 100 milijonov evrov, po nekaterih ocenah celo preko 130 milijonov letno, slabi vzdržnost teh dveh blagajn socialnega zavarovanja,« so v izjavi za javnost opozorili v sindikatu Pergam. Vladni pravniki pa so 8. marca v pripombah k predlogu ocenili, da socialna kapica »nima prav nobene zveze z debirokratizacijo, obseg administrativnih ovir zaradi zgolj omejitve zneska osnove je povsem enak kot sedaj«.

Nasprotno pa so menedžerska združenja nad zakonom, ki bo njihovim članom še olajšal kopičenje premoženja, navdušena. V Gospodarskem krogu, neformalni povezavi AmCham, Združenja Manager, GZS in Kluba slovenskih podjetnikov, so napoved uvedbe socialne kapice pozdravili kot ukrep, s katerim bo »Slovenija privlačnejša za vrhunske kadre, ki so nujno potrebni za zvišanje dodane vrednosti, ki je eden izmed temeljnih ciljev naše države«. Pravzaprav so si zaželeli, da bi bila Janševa vlada še radikalnejša in bi kapico postavila pri 4600 evrih bruto plače. Pa četudi bi to pomenilo drastičen izpad proračunskih sredstev za socialo in posledično krčenje številnih storitev socialne države.

Usmrajeni duh zakona

Dejansko Janševa novela v praksi ignorira številne uporabne in konkretne predloge, ki so jih vladi posredovali gospodarstveniki in bi bistveno zmanjšali administrativna bremena, s katerimi se srečujejo podjetja. Klub slovenskih podjetnikov je prek svojih predstavnikov v strateškem svetu za debirokratizacijo Štefana Pavlinjeka in Marka Lukića skušal v predlog zakona vnesti vrsto členov, s katerimi bi poenostavili postopke pridobivanja dovoljenj, oddaje poročil in zaposlovanja delavcev – vlada jih je gladko prezrla. Namesto tega je v novelo pod krinko birokratizacije podtaknila vrsto družbeno škodljivih členov.

Tako je Janša raje kot svoje prijatelje iz gospodarstva poslušal ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in dovolil, da se z novelo črtajo določila zakona o prekrških, po katerih morajo policisti pri ugotavljanju prekrška sestaviti zapisnik in vanj vključiti izjavo obdolženca. Kot je v svojem odzivu na predlog zapisala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, se s tem bistveno »zmanjšujejo pravice kršitelja v postopku«.

Novela o debirokratizaciji z vrsto podtaknjenih členov je le prvi projekt Simičevega sveta. Naslednji so na vrsti davčni sistem, kolektivne pogodbe in delovna zakonodaja.

Vladna mega novela vsebuje še vrsto podtaknjencev, nad katerimi je Prelesnikova izrazila zaskrbljenost. Tako naj bi uvedla vročanje uradnih pošiljk in celo osebnih dokumentov kar prek elektronske pošte, kar po mnenju pooblaščenke »predstavlja izjemno tveganje za ustavno zagotovljeno zasebnost komunikacij in zlorabo za druge namene, na primer za identifikacijo različnih skupin državljanov, nadzor komunikacij, uporabo v namene politične propagande in podobno«.

Vendar s tem v AmCham, GZS, Klubu podjetnikov in Združenju Manager nimajo težav. Nimajo jih niti s tistimi členi zakona o debirokratizaciji, ki predvidevajo nenehen nadzor državnih institucij nad gibanjem državljanov in državljank; kadar se boste več kot dva tedna zadrževali zunaj naslova svojega stalnega prebivališča, boste morali upravni enoti ali pa kar policiji sporočiti, kje boste dosegljivi. Podjetniških združenj, običajno sicer tako zelo zaskrbljenih nad nesmotrnim državnim trošenjem, tudi ne moti, da bo vlada vzpostavila nov uradni register, za katerega naj bi ob plačilu skoraj 800.000 evrov poskrbel zasebni izvajalec – četudi ima država že sedaj vrsto ustreznih podatkovnih zbirk.

Menedžerskih združenj tudi ne moti rahljanje mehanizmov za preprečevanje korupcije. Po novem bo povezave med proračunskimi porabniki in zasebnimi izvajalci, ki so dostikrat osnova najbolj primitivne korupcije, treba razkriti le v postopkih podeljevanja koncesij, sklepanja javno-zasebnih partnerstev in javnih naročil. Kar v teoriji pomeni, da bodo lahko funkcionarji po ministrstvih in vodje državnih podjetij drobili javna naročila na manjše sklope, za katere ne bo treba objavljati razpisov – nakar bodo zanje lahko brez posebnega strahu sklepali pogodbe z bratranci in svaki.

»Tvorni« partnerji v razgradnji države

Vsa ta »kukavičja jajca« so torej del novele o debirokratizaciji, ki jo je vlada že poslala v državni zbor. Ob tem pa to še zdaleč ni edini projekt, ki ga je pripravil strateški svet – oziroma Gospodarski krog in Ivan Simič. Slednji je 16. septembra, torej na predvečer drugega vala epidemije, na Brdu predstavil osnutek megalomanske »reforme« celotne davčne in delovnopravne zakonodaje, sestavljene iz treh sklopov s skupaj 74 predlogi zakonskih sprememb.

Pri tem ne gre več za podtikanje kukavičjih jajc v nadrejene predpise, temveč za povsem odkrito odpravljanje poslednjih mehanizmov za regulacijo. Med ukrepi, ki jih je napovedal Simič, so spremembe dohodninske lestvice za drastične davčne odpustke posameznikov z najvišjimi plačami in nižje obdavčitve dividend – na drugi strani pa naj bi podvojili davke za prihodke normiranih espejev. Povedano preprosteje: v času epidemije se v Sloveniji že odvija sklepno dejanje razrednega spopada, v katerem se je Janševa vlada odkrito postavila na stran kapitala.

Četudi opisane »rešitve« nimajo zveze z debirokratizacijo, združenja Gospodarskega kroga seveda navdušeno pozdravljajo vladne namere. Imajo polna usta družbene odgovornosti, vendar je za menedžerske organizacije zadostovalo zgolj, da se je vlada zavezala k sprejemu socialne kapice in velikim davčnim odpustkom za najbogatejše, ki bodo njihovim članom in članicam omogočili večje zaslužke. Varstvo najšibkejših in omejevanje samovolje politične oblasti, ki ne skriva svojih avtokratskih teženj – to se kapitala ne tiče. Kadar neoliberalci govorijo o odpravljanju birokracije, v resnici mislijo na postopno odpravljanje države, ki jo dojemajo kot nepotrebno oviro pri nebrzdanem izkoriščanju družbenih in naravnih resursov.

Za večino državljanov in državljank je Janševa vlada grožnja demokraciji, za AmCham in prijatelje pa je predvsem poslovni partner. Četudi je Janša v zakonu o debirokratizaciji upošteval le manjši del njihovih želja, združenja kapitala vedo, da je še dovolj časa, da izpolni sezname nalog, ki so mu jih posredovali, ko je prevzel oblast v državi. Strateški svet za debirokratizacijo deluje s polno paro, motečih zakonov, na katere lahko prek njega vplivajo ali pa jih celo odpravijo, je še mnogo.

Simič je, kot rečeno, že napovedal obširno reformo davčne zakonodaje, kar je tudi eden od ključnih ciljev AmCham, ki se med drugimi zavzema za ukinitev zgornjega dohodninskega razreda s 50-odstotno obdavčitvijo najbogatejših. Poleg tega vlada pripravlja »reforme« področij zdravstva in dolgotrajne oskrbe, s katerimi bo potešila apetite menedžerskih združenj po privatizaciji teh, za družbo ključnih podsistemov. »Z veseljem in s ponosom bomo tvoren vsebinski partner v konstruktivnem dialogu,« so že ob nastopu koalicije pod vodstvom SDS Janši sporočili iz AmCham.

Na pomoč profesorju doktorju Lahovniku

Strateški svet za debirokratizacijo je le najnovejši primer senčne institucije z veliko močjo, zato pa povsem brez odgovornosti, v kateri se na škodo širše skupnosti srečujejo interesi kapitala in Janševe politike. Po enakem modelu deluje tudi neformalna svetovalna skupina pod vodstvom Mateja Lahovnika, ki za vlado pripravlja svežnje protikoronskih ukrepov. Kot pri zakonu o debirokratizaciji je Janševa vlada tudi te pakete, pod pritiskom boja proti epidemiji sprejete brez prave razprave, izkoristila za krepitev svoje moči in delitev plena z ideološkimi somišljeniki. Tako je z množico doslej sprejetih PKP-jev z izgovorom, da rešuje gospodarstvo, mimogrede še pogazila pravico javnosti do protestov, posegla v razpisovanje referendumov, razširila pooblastila represivnega aparata in povečala državno financiranje uslužbencev RKC.

Kakor Simičev strateški svet za debirokratizacijo tudi Lahovnikova svetovalna skupina nima formalno opredeljenega statusa in odgovornosti. In tudi to skupino sestavljajo izključno predstavniki in predstavnice privilegiranih skupin, ki jih vodijo specifični interesi. Le dan za tem, ko je Janša napovedal oblikovanje Lahovnikove skupine, so združene organizacije iz Gospodarskega kroga vladi javno »ponudile vse znanje, ki ga premorejo slovenski managerji, podjetniki in strokovnjaki za ekonomijo in poslovanje, in predlagale, naj jih strokovna skupina za pripravo ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki jo vodi prof. dr. Matej Lahovnik, čim bolj vključi v svoje delo«. In res, med člani ključnega telesa za snovanje protikoronskih ukrepov so ob množici ekonomistov še trije vidni člani menedžerskih združenj: Dušan Olaj, Ema Pogačar in Jure Knez. Slednji je predsednik Kluba slovenskih podjetnikov.

Podtaknjenec lobijev na čelu države

Konec septembra je bil Janez Janša častni gost »poslovnega zajtrka« AmCham; po poročanju Nove 24 je s svojimi napovedmi sprememb za povečanje konkurenčnosti Slovenije »požel aplavz občinstva«. Minister za finance Andrej Šircelj je kot gost zajtrka AmCham v začetku marca pozival k »ureditvi« davčne, pa tudi delovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb ter hvalil uvedbo socialne kapice. Že kot minister levosredinske vlade Marjana Šarca je bil dobrodošel gost na tovrstnih dogodkih tudi Zdravko Počivalšek, nazadnje pa je pod okriljem AmCham zajtrkoval pred dobrima dvema mesecema. Matej Tonin pa je na prireditvah ameriške zbornice skorajda aboniran, udeležuje se jih skorajda od samih začetkov, nazadnje decembra 2020.

Seveda so na te dogodke v preteklosti hodili tudi funkcionarji prejšnjih vlad – vendar nikoli v tolikšnem obsegu. Čeprav konservativni populisti vztrajno prikazujejo, da se borijo za »malega človeka«, dejansko služijo skoraj izključno interesom vplivnih in bogatih.

V poplavi takšnih in drugačnih podtaknjencev v protikoronske in protibirokracijske zakone je torej največje med kukavičjimi jajci, ob veliki noči všečno prebarvanimi in serviranimi volivkam in volivcem, kar aktualna oblast. Pod vlado Janeza Janše se ključne strateške odločitve oblikujejo zunaj ustaljenih institucij, brez poglobljenih raziskav, brez širše razprave in povsem netransparentno. Četudi ima vlada na voljo vrsto za to usposobljenih institucij s formalno dorečenimi pristojnostmi in odgovornostmi – vsa ministrstva z množico specializiranih uradov in agencij, pa urad za makroekonomske analize, fiskalni svet, ekonomsko-socialni svet, tudi statistični urad in vladno službo za zakonodajo –, se zanaša na neformalne tvorbe, sestavljene iz predstavnikov privilegiranih slojev z zelo jasnimi osebnimi in zasebnimi interesi.

Zaman pa boste v strateškem svetu za debirokratizacijo in Lahovnikovi skupini iskali predstavnike potrošnikov, starostnikov, samozaposlenih, proizvodnih delavcev, kulturnikov, javnih uslužbencev ... Ali kot so ob predstavitvi škodljive vladne novele o debirokratizaciji opozorili v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja: »Za predlog zakona in njegovo vsebino smo sindikati izvedeli iz medijev, vlada pa je preko družbenih omrežij sporočila, da je že začela z njegovo obravnavo. Ekonomsko-socialni svet zakona ni ne prejel ne obravnaval. S tem se samo nadaljuje in poglablja kršenje temeljnih načel socialnega dialoga.«