9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
»Dobrodošel! Ampak naj te nihče ne vidi.«
Tripoli deset let po revoluciji in padcu režima diktatorja Moamerja Gadafija
Libija je država številnih paradoksov: brez neprebojnega jopiča, vendar z zaščitno masko. Pripadniki ene od tripolijskih paramilic v spopadu s Haftarjevo vojsko, marec 2020
© Profimedia
Zanimivo je, kako se stvari včasih ponavljajo. Ko sem septembra 2009 prvič pripotoval v Libijo, sem za štiri dni zamudil praznovanje 40-letnice vladavine tedanjega diktatorja Moamerja Gadafija. Okrogli jubilej je zaznamovala skrbno zrežirana proslava na Zelenem trgu v središču Tripolija. Enaindvajsetega februarja letos sem se po dolgem času vrnil in tokrat za štiri dni zamudil deseto obletnico začetka libijske revolucije, ki je strmoglavila Gadafijev režim, to pa je privedlo do dolgotrajne vojne. Slovesnost je potekala na istem kraju, le da se ta danes imenuje Trg mučenikov. Zamudi nista bili posledica golega naključja, povezanega z nepoznavanjem razmer v Libiji, temveč večnega natezanja s tamkajšnjimi oblastmi, ki človeka silijo v poglobljeno laganje, zakaj sploh hoče obiskati državo. Novinarji smo bili tam vselej nezaželeni gostje. Glede tega se Libija ni bistveno spremenila, in kolikor se je, se je na slabše.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.