Jure Trampuš

 |  Mladina 14  |  Politika

Kako je zasebni interes ob pomoči politike skoraj premagal javnega

O lobiranju, zakonskem členu in ustavnem sodišču

Spíritus ágens slovenskega zasebnega visokošolstva Peter Jambrek

Spíritus ágens slovenskega zasebnega visokošolstva Peter Jambrek
© Borut Krajnc

Sedemindvajsetega oktobra lani je na ministrstvu za izobraževanje potekal sestanek o problematiki Nove univerze. Nova univerza je tista visokošolska institucija, ki združuje tri družboslovne fakultete, povezane s pravom, državnimi in evropskimi študijami, in nekaj pridruženih članic. Gre za zasebni visokošolski zavod z »elementi javno-zasebnega partnerstva«. Sedež ima v Novi Gorici, njena študijska središča pa so tudi v Kranju, Ljubljani in Mariboru. Nova univerza je v zadnjem letu od ministrstva za izobraževanje vsak mesec dobila okoli 160 tisoč evrov, nekaj denarja dobijo tudi neposredno posamezne fakultete. Njen idejni oče je Peter Jambrek, zdaj pa jo na položaju rektorja vodi Matej Avbelj.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Jure Trampuš

 |  Mladina 14  |  Politika

Spíritus ágens slovenskega zasebnega visokošolstva Peter Jambrek

Spíritus ágens slovenskega zasebnega visokošolstva Peter Jambrek
© Borut Krajnc

Sedemindvajsetega oktobra lani je na ministrstvu za izobraževanje potekal sestanek o problematiki Nove univerze. Nova univerza je tista visokošolska institucija, ki združuje tri družboslovne fakultete, povezane s pravom, državnimi in evropskimi študijami, in nekaj pridruženih članic. Gre za zasebni visokošolski zavod z »elementi javno-zasebnega partnerstva«. Sedež ima v Novi Gorici, njena študijska središča pa so tudi v Kranju, Ljubljani in Mariboru. Nova univerza je v zadnjem letu od ministrstva za izobraževanje vsak mesec dobila okoli 160 tisoč evrov, nekaj denarja dobijo tudi neposredno posamezne fakultete. Njen idejni oče je Peter Jambrek, zdaj pa jo na položaju rektorja vodi Matej Avbelj.

Ravno Jambrek in Avbelj sta na omenjeni oktobrski dan obiskala ministrico za izobraževanje Simono Kustec in ji, kot je razvidno iz zapisnika sestanka, potožila o težavah, s katerimi se spoprijema univerza. »Glavna težava je, da želi NAKVIS Novi univerzi odvzeti akreditacijo,« je brati v zapisniku sestanka. Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost šolstva naj bi bila skratka »izdajala nezakonite odločbe« in Novo univerzo pozivala, naj se »razpusti«. Zato sta Jambrek in Avbelj ministrico za izobraževanje med drugim prosila, naj se »podaljša akreditacija«. Ministrica je zbrano poslušala in obljubila, da bo delovala v skladu s svojimi pristojnostmi.

Kje je izvor spora? Leta 2016 je bil spremenjen zakon o visokem šolstvu in s spremembo so se zaostrili pogoji za ustanovitev in podaljšanje akreditacij vseh visokošolskih zavodov in univerz. Akreditacijo je treba obnavljati vsakih pet let. Kljub drugačnemu zatrjevanju ustanoviteljev Nove univerze imajo ti, kot je razvidno iz omenjenega zapisnika, težave z zagotavljanjem kakovosti in verodostojnosti visokošolskih programov, kar preverja že omenjeni NAKVIS. Glavna težava naj bi bila premalo disciplinarnih področij za status univerze. In če Nova univerza nima statusa univerze, pač pa so v njej le različne fakultete in njihovi programi, predstavniki te institucije ne morejo sodelovati v rektorski konferenci (za zdaj še niso njeni člani), avtonomni instituciji, ki se z državo pogaja o oblikovanju politike na področju visokega šolstva in o vsebinah zakonskih sprememb.

Mesec po sestanku na ministrstvu je bil v parlamentu sprejet sveženj epidemioloških zakonov PKP6, ki je določil, da morajo univerze nove, zaostrene pogoje za akreditacijo iz leta 2016 izpolnjevati šele pri drugem naslednjem podaljšanju akreditacije in ne pri prvem, kot je veljalo do takrat. Rok se je torej podaljšal za pet let.

Kdo je predlagal to spremembo, kdo je prisluhnil Novi univerzi, ni jasno. Jeseni je spremembi postopka nasprotovala večina strokovne javnosti, proti sta bila tudi NAKVIS in direktorat za visoko šolstvo. Je pa res, da so na ministrstvu za izobraževanje kasneje odstavili generalno direktorico direktorata za visoko šolstvo Jano Javornik in državnega sekretarja Jureta Gašpariča, ki sta se poskušala upreti pritiskom Nove univerze.

Zdaj, štiri mesece po sprejetju zakona, je odločbo napisalo ustavno sodišče. Presodilo je, da podaljšanje roka za akreditacijo ni povezano z naravno nesrečo in da epidemija ne vpliva na možnost izvedbe postopkov akreditacije. Niti vlada niti državni zbor o tem nista podala »konkretnih navedb«. Akreditacijski zakonski odpustek je bil sprejet po protiustavnem postopku, zato je bil sporni člen razveljavljen.

Jambrek in Avbelj že ves čas govorita o političnih pritiskih, tudi o tem, kako ti sežejo do ustavnega sodišča. Odločitev o neustavnosti so soglasno sprejeli vsi ustavni sodniki s samosvojim Klemnom Jakličem vred. Naj vas zatrjevanje Nove univerze ne zavede, ne gre za politiko, gre za denar. Zasebna Nova univerza je finančno odvisna od države, odvisna je od koncesijskih pogodb z ministrstvom za izobraževanje, ki določajo izvedbo in financiranje študijskih dejavnosti.

Eden od namenov odstavljenih državnega sekretarja Gašpariča in generalne direktorice direktorata za visoko šolstvo Jane Javornik je bil prevetritev sistema podeljevanja koncesij. Zdaj ju na ministrstvu ni več.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.