»Nesrečen bil je tisti dan, ko stopil sem v vojaški stan«

Vojska je med osnovnimi političnimi prioritetami te vlade. Nakupi orožja, povečevanje proračunskih izdatkov za vojsko, števila vojakov in rezervistov, trkanje na domoljubje in vojaško izročilo, vse to je za koalicijo pomembno. Logično, vlado vodi obramboslovec in heroj osamosvojitvene vojne, ki mu je bilo že od nekdaj blizu orožje.

Tako seveda ni čudno, da želi vlada preko parlamenta na vsak način spremeniti zakone in finančne vire, iz katerih se napaja vojska. Najprej so poskušali s 780 milijonov evrov velikim investicijskim zakonom, ki bi vojski omogočil nakupe oklepnikov, helikopterjev, streliva in še česa. O tem zakonu, pravzaprav o prepovedi referenduma o njem, zdaj odloča ustavno sodišče. Ker so se stvari zapletle, je vlada poiskala nov odvod: zdaj bi rada vojsko financirala preko izrednih proračunskih izdatkov. Tudi ta zakonski ukrep je naletel na zahtevo po referendumu, poslanska večina pa je v torek njegov razpis zavrnila, češ da ustava prepoveduje referendume o zakonih za izvrševanje proračuna. To je sicer res, a že parlamentarna zakonodajno-pravna služba je poslance opozorila, da morebitni referendum o dodatnih orožarskih sredstvih pač ne ogroža izvrševanja državnega proračuna, saj je ta že sprejet, zato prepoved tega referenduma s stališča ustave ni pravilna. A 46 poslancev se je na to mnenje požvižgalo, zato se namerava stranka Levica oziroma posamezniki, ki so se podpisali pod referendumsko zahtevo, že v drugo obrniti na ustavno sodišče.

Ta vlada ne počiva – »zelo operativna je«, pravijo njeni podporniki. Ministrstvo za obrambo je pripravilo predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, katere cilj je omogočiti »dolgoročno stabilno popolnjevanje vseh struktur«. To bi dosegli z dvigom starostne meje za sodelovanje v rezervni sestavi vojske in možnostjo, da se na prostovoljno služenje vojaškega roka odpravijo posamezniki, stari do 30 let. Minister za obrambo Matej Tonin ima očitno težave s številom vojakov, milijonska propaganda akcija, ki so jo izvedli s pomočjo agencije Pristop, posredno pa je služila za financiranje z vladajočo politiko povezanih glasil, ni obrodila velikih sadov. Zato so na ministrstvu za obrambo poskusili z novo strategijo: letos naj bi vsem mladim, ki se bodo poleti odločili za prostovoljno služenje vojaškega roka, ponudili sanjski paket. »3100 evrov bo marsikdo težko ponudil mladim čez poletje.

Vojska bo to ponudila. Dobrodošli,« je v oddaji 24ur zvečer dejal minister.

Boj se Danajcev, četudi prinašajo darove. V omenjeni zakonski noveli je tudi člen, ki ob »izrednem poslabšanju varnostnega okolja« omogoča ponovno uveljavitev obveznega služenja vojaškega roka. Odločitev o tem, kaj je »izredno poslabšanje«, bo politična. Sprejmejo jo poslanci z navadno večino. Ta zakonska možnost je, kot trdijo na ministrstvu za obrambo, zgolj varovalo, pametna priprava na morebitne izredne razmere. A te razmere so lahko danes begunci na mejah, kjer je vojska enkrat policiji že pomagala, lahko je epidemija, kjer vojaki predvsem statirajo, lahko pa je to povsem arbitrarna politična odločitev, denimo napetosti v regiji ali kakšen izmišljen varnostni incident. Slovenija je vojsko profesionalizirala, ker je praksa pokazala, da je naborniški koncept v moderni vojski preživet, nepotreben in neustrezen.

Vlade to ne moti, bleščeča vojska in očiščene puške so ji pomembnejše od zdravstvene oskrbe, stanovanj za mlade in zelene prihodnosti. Da, puške nas bodo ubranile, rekruti ohranili, oklepniki pa priklicali solze ponosa v naše oči. Sovražnik namreč nikoli ne počiva.