Intervju Mitja Lenassi

Mag. Bojko Jerman, inženir arhitekture, je v svojem mnenju v pismih bralcev, objavljenem 15. aprila letos, med drugim izpostavil, da je vzrok slabega prezračevanja poslovnih in stanovanjskih stavb med drugim v tem, da »stroka na tem področju ni izdala obveznih razlag zakonskih aktov niti priporočil dobre prakse«.

Stroko v Sloveniji predstavlja Inženirska zbornica Slovenije, konkretneje njena matična sekcija strojnih inženirjev, ki jo vodim, zato v nadaljevanju za bralce revije podajamo pojasnilo na zavajajoče navedbe.

Avtentično razlago zakona lahko poda edino zakonodajalec sam, razlago določenega predpisa pa edino organ, ki je tega sprejel. Tudi priprava priporočil dobre prakse, to je priporočenih tehničnih rešitev, s katerimi se doseže izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev glede na vrsto objekta, te Gradbeni zakon imenuje tehnične smernice, so v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in po potrebi še drugih ministrstev.

Matična sekcija strojnih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS) je v zadnjem letu izdala štiri smernice, tri so vezane na prezračevanje. Vse so prosto dostopne na spletnih straneh izs.si vsakomur, ne samo našim članom. IZS njihove obvezne uporabe pri projektiranju ne more predpisovati, prav tako ne more prepovedati uporabo zastarelih standardov, če njihovo uporabo zahteva veljavni pravilnik. IZS tudi ne more zahtevati od svojih članov uporabo prav določene vrste prezračevanja, recimo te, ki jo avtor kot zastopnik in prodajalec ponuja, ampak to lahko stori MOP ali katero drugo ministrstvo s tem, da takšne vrste prezračevanja predpiše za obvezne.

Trenutno stanje glede (ne)obveznega prezračevanja slovenskih stavb najbolje predstavi navedba iz Pravilnika o učinkoviti rabi energije (2010): »Če ni mogoče izvesti naravnega prezračevanja za doseganje kakovosti zraka v prostorih v skladu s predpisi, ki urejajo prezračevanje in klimatizacijo stavb, se sme projektirati in izvesti sistem hibridnega ali mehanskega prezračevanja.« Smiselno enako se glasi zapis v Gradbenem zakonu (2017), ki je v enem od členov še dopolnjen z opozorilom, da »prezračevalni in klimatizacijski sistemi ne smejo ogrožati zdravja ljudi …«

Omenjeni avtor v svojem mnenju tudi navaja, da IZS ni obravnavala prijave istega avtorja zoper delo pooblaščenega inženirja strojništva. Pridobil sem dokumentacijo prijave iz leta 2018, jo preučil in ugotovil, da razlogi za predajo zadeve v nadaljnjo obravnavo strokovnemu svetu dejansko niso bili znani. Sama prijava je skupaj s prepričljivim pojasnilom pooblačenega inženirja strojništva ovrgla samo sebe.