Kaj se dogaja na Bledu?

Kjer je nekoč stal majhen hotel Evropa, želita občina Bled in tuji vlagatelj postaviti hotel s petimi zvezdicami. Investitor je sprva načrtoval hotel z 90 sobami, a je ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije) dosegla, da so predvidene hotelske zmogljivosti zmanjšali za tretjino. Po zaključku javnega natečaja pa se je na družbenih omrežjih razvila vroča razprava, kajti računalniška vizualizacija novega hotela je osupnila vse. Ogorčeni so Blejci, pa tudi vsi ljubitelji Bleda in narave. Marsikomu, doma in v tujini, ni vseeno, kaj se bo zgodilo s tem tako imenovanim gorenjskim biserom.

Začetek blejskega turizma seže v sredino 19. stoletja, ko je švicarski zdravnik Arnold Rikli po hidropatskih načelih najprej zdravil sebe, po letu 1852 pa se je naselil na Bledu in ustanovil Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje. Vabil je bogate Evropejce, naj pridejo na Bled in si ozdravijo revmatizem, migreno, nespečnost, histerijo, slabokrvnost, slabo prekrvavitev in debelost. Menil je, da je termalna voda koristna, še pomembnejša pa sta bila zanj sveži zrak in sončna svetloba. Zdi se, da je ta podatek o blejskih mineralnih vrelcih ušel iz našega kolektivnega spomina. Morda tudi zato, ker so vrelci danes zajeti v treh plavalnih bazenih Grand hotela Toplice ter hotelov Park in Golf. Nekoč je bilo drugače, vrelci so bili dostopni vsem. Že Valvasor je leta 1689 pisal o sedmih termalnih vrelcih, ki so bili razporejeni v polkrogu na vzhodnem območju ob Blejskem jezeru. Baltazarja Hacqueta (1739–1815) so blejski vrelci zanimali z znanstvenega vidika, nekoliko kasnejše analize so pokazale, da je termalna voda bogata z različnimi minerali, ki zdravijo nekatera kronična obolenja. Skratka, narava na Bledu ponuja mnogo več kot zgolj sveži gorski zrak in lep razgled na okoliške gore.

Rikli je sredi 19. stoletja na Bled privabil evropsko aristokracijo in bogate industrialce, ki so si ob Blejskem jezeru v desetletjih zgradili svoje vile. K dodatnemu razmahu blejskega turizma je prispevala tudi gradnja gorenjske železnice (Ljubljana–Trbiž) s postajo na Bledu. Tako so druga za drugo rasle vile, bilo jih je kar 135. V preteklosti in vse do danes prav te zgodovinske vile dajejo Bledu dodatni šarm. Med najstarejšimi je bila vila, imenovana Schloss Seebach, knezov Windischgrätz, ki je nastala po načrtih znamenitega dunajskega arhitekta Franza von Neumanna v letih 1882–1886. Izpričano najstarejša pa je vila Zora iz leta 1853, kjer ima danes svoj sedež Občina Bled. Večina zgodovinskih vil je danes preurejena v majhne družinske hotele le z nekaj sobami in tudi tovrstno bivanje privablja turiste.

V času, ko je bil Bled pomembnejše mondeno letovišče kot Monte Carlo, kot pravijo stari Blejci, je dal Josip Korošec leta 1905 na Rečici, v bližini blejske železniške postaje, zgraditi Hotel Evropa. Po obdobju uspeha in razcveta je hotel menjal lastnike in tudi namembnost, po letu 1946 so bila v njem stanovanja, v njem je izbruhnil požar, povsem pa so hotel porušili leta 1974. Minila so desetletja in blejski turizem se je intenzivno razvijal ter se počasi začel dušiti v navalu turistov. Naj spomnimo na avgust 2017, ko je pomočnik blejskega župana in v. d. direktorja Turizem Bled odganjal slovenske turiste, češ, naj v visoki turistični sezoni »gorenjski biser« prepustijo tujim turistom. Kakorkoli, dejstvo je, da sta kraj Bled in jezero majhna, ne moreta se kosati z velikimi, kot sta na primer Vrbsko ali Ženevsko jezero, dejstvo je tudi, da Bled preprosto ne prenese prevelike množice turistov. Že sedaj je na njem 15 velikih hotelov in 24 manjših družinskih hotelov. Pa vendar, občina želi večati hotelske zmogljivosti in na lokaciji starega družinskega hotela Evropa postaviti nov hotel Evropa, ki pa bi svojega predhodnika presegal v volumnu in gabaritu.

Na odprtem, projektnem dvostopenjskem natečaju za Hotel Evropa, ki sta ga februarja 2020 razpisala Občina Bled in investitor (Hotel E. Bled, d. o. o.) v sodelovanju z ZAPS (Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije), je zmagala rešitev skupine mladih arhitektov (Peter Cesar, Ana Kosi, Ognen Arsov, Domen Radosavljević, Tamara Rijavec, Sara Škarica, Andraž Žitnik, Jakob Marčič, Ana Cesar). In ko so objavili prve računalniške upodobitve zmagovalne rešitve novega hotela, se je oglasila zainteresirana javnost. Bila je osupla ob podobi dveh ogromnih kubusov, ki se zažirata v hrib in v blejsko veduto.

Predsednik ZAPS arhitekt Tomaž Krištof pravi, da je takšen plaz kritik, kot se je v komentarjih na družbenih omrežjih usul na objavo o izbranem projektu za Hotel Evropa, nemogoče ustaviti, še posebej brez tveganja, da te plaz potegne s seboj. »Če zmagovalna rešitev v čem zgreši, je to v vizualizaciji, zaradi katere mnogi v komentarjih mislijo, da gre za stavbo s kovinsko ali celo betonsko fasado. Pa ni res, predvidena fasada je lesena. Naraven material se bo lepo vklopil v okoliško vegetacijo, leseni elementi fasade pa v širšo kulturno krajino, znano po tradicionalni leseni arhitekturi kmečkih hiš in kozolcev.« Krištof dodaja, da glavno vprašanje natečaja ni bilo estetske narave, pač pa to, kako v ta občutljivi prostor umestiti ogromno kvadraturo programa, za katero sta se dogovorila občina in investitor. »Večina natečajnih rešitev je predvidevala večji, enotnejši volumen. Zmagovalna rešitev pa je namesto tega ponudila razporeditev programa v dva volumna, ki sta vsak zase precej manjša in zato pomenita mnogo manjšo vizualno obremenitev prostora. O primernosti takšne zasnove priča dejstvo, da žirija druge nagrade sploh ni podelila, saj prvi nagradi sledita le dve enakovredni tretji.« Krištof razloži, da je takšna odločitev običajno znak, da je prvonagrajena rešitev precej bolj kakovostna od preostalih.

Očitno pa argumenti ZAPS Blejcev niso prepričali, zato so se organizirali v Civilno iniciativo Zaka-Rečica-Bled in občini razložili, zakaj je treba zavrniti gradnjo tako velikega hotela. Prepričani so, da bo z načrtovanim hotelom poškodovan in delno uničen zavarovani kompleks kulturne dediščine, poimenovan Ambient Bled, saj se bo z njim vzpostavila izrazita prostorska dominanta, ki bo občutno spremenila obstoječe odnose med poselitvijo in odprtim prostorom. Z gradnjo tako obsežnega objekta se rušijo prepoznavne prostorske kvalitete. Umeščenost predlaganega hotela bo zahtevala nasute brežine. Tako bodo vkopane in zasute etaže izrazito preoblikovale sam teren. Zaradi odsevov pa je z vidika kulturne dediščine sporen dvoetažni, stekleni pritlični del fasade, obrnjen proti jezeru. Spreminjanje prostorskega načrta prav za namen gradnje Hotela Evropa je neprimerno in nedopustno. Hkrati pa o njegovih spremembah menda ni bilo javne razprave. Izbrana natečajna rešitev ne more biti merilo za spremembo prostorskega načrta, saj je sporna z več vidikov. Prvotni prostorski plan predvideva morebitno gradnjo manjšega družinskega hotela, vendar kategorija takega hotela v občinskem odloku sploh ni podrobno določena. Tako sedaj, glede na sprejeto natečajno rešitev, blejski občinski svet čaka mučna debata iskanja definicije, kaj je manjši družinski hotel. »Na Bledu so v povprečju manjši in družinski hoteli v velikosti z manj kot 10 sobami in okoli 24 ležišči. S 50 sobami in 100 ležišči se predlagani hotel uvršča v rang srednje velikih hotelov, kakršna sta Hotel Ribno ali Hotel Jadran,« pravijo v civilni iniciativi in poudarjajo, kako je »namen investitorja razviti kapaciteto in program hotela, ki sledi zahtevam klasičnega, samozadostnega hotelskega kompleksa, kjer je v hotelu samem v celoti poskrbljeno tudi za vse storitve za gosta«.

Samozadosten hotel pa ni dobra novica za blejski turizem v celoti. Opozarjajo tudi, da bosta gradbišče in izvajanje gradnje tako obsežnega objekta trajno poškodovali lipov drevored ob Kolodvorski cesti, ki je razglašen za naravno vrednoto lokalnega pomena in vpisan v register. »Pomembno je, da se območje hotela Evropa s stališča ekologije in varovanja jezera ne pozida bolj, kot je bilo s historičnim hotelom Evropa.« V pobudi opozarjajo tudi na gradnjo hotelske garaže za 72 avtomobilov, ki bo umeščena na rob jezerske sklede, kar bo le še povečalo promet na že tako preobremenjenem Bledu.

Postavlja pa se tudi vprašanje, kakšno vlogo ima pri tem zavzemanju za velik hotelski kompleks Zavod za varstvo kulturne dediščine, ZVKDS. Zdi se, da so v njem klonili pod pritiski kapitala. Članica razpisne komisije je v razgreto razpravo na družbenih omrežjih posegla s komentarjem, da ima »zmagovalni idejni projekt največ možnosti, da iz njega nastane najboljše. Tu pa se delo konservatorja ZVKDS šele začne. Investitor bo zaprosil za KVP (kulturnovarstvene pogoje) in potem za KVM (kulturnovarstveno mnenje). Upoštevati bo potrebno varstveni režim Ambienta Bled in prostorski akt. Vsak rezultat ima za seboj nek razvoj in je premišljen. Najlažje pa je kritizirati že naprej, še preden se kaj zgodi, in je že a priori zanič, kar velja za vse nas, ki se ukvarjamo s prostorom.« Arhitekt Matevž Čelik, do nedavnega direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, doma z Bleda, tudi član blejske civilne iniciative, dobro pozna probleme svojega kraja in tudi arhitekturne stroke. Opozarja, da je »namen natečajev, ki so predpisani v urbanističnih dokumentih, tako kot tudi natečaj za Hotel Evropa, pridobiti maksimalno dobro rešitev za dano lokacijo. Njihov namen je ugotoviti faktor zazidanosti, višino in velikost objekta, ki bo zagotovila ohranitev ali nadgradnjo prostorskih kvalitet in skladna razmerja v prostoru. Investitor Hotela Evropa je natečaj očitno razumel kot orodje, s katerim bi ugotovili in si zagotovili maksimalni faktor zazidanosti in maksimalno možno višino objekta.« Kritičen je do vseh akterjev, ki Bledu vsiljujejo predimenzioniran hotelski kompleks. Navsezadnje imamo iz nedavne preteklosti kar nekaj izkušenj, kako so investitorji poskušali, pogosto jim je to tudi uspelo, od odločevalcev izsiliti maksimalno ugodne pogoje zase in nato zgradili slabo arhitekturo. »Tako zastavljeni projekti praviloma naletijo na organiziran strokovni in lokalni odpor, zahtevajo prilagoditve realnim zahtevam in se lahko zavlečejo tudi za deset let in več,« pripominja Čelik.

Da je institut javnega natečaja pomemben, poudarja tudi Krištof: »Vsa javna debata, vključno s kritikami, je bila možna ravno zato, ker je šlo za odprt postopek, v katerem je zbornica javno objavila natečajne rešitve, ki so bile predstavljene tudi na razstavi na Bledu in kjer so si jih lahko ogledali vsi. Le tako je javnost lahko sodelovala. Še pomembnejše pa je to, kar je javnosti ostalo skrito, da je zbornica že v pripravi natečajne naloge prvotne ambicije po ogromnem hotelu z 90 sobami v sodelovanju z občino zmanjšala za tretjino.« Tudi po zaključku prve faze se je natečajna komisija še naprej pogajala z občino in dosegla, da so se hotelske zmogljivosti zmanjšale za 25–30 odstotkov, v zaključnem poročilu pa zahtevala, da se zmanjša tudi pozidanost zemljišča in da se stavbe znižajo še za eno etažo. »Nič od tega se ne bi zgodilo, če občinski prostorski načrt na tej lokaciji ne bi zahteval javnega arhitekturnega natečaja,« poudarja Krištof. Tudi v tem primeru vidimo, zakaj številni investitorji tako zelo nasprotujejo javnim arhitekturnim natečajem.

Ali bodo strokovni argumenti in odpor domačinov prepričali blejski občinski svet, župana, investitorja in tudi predstavnike ZVKDS, da je sprejeta arhitekturna in urbanistična rešitev za novi hotel Evropa neprimerno predimenzionirana za občutljivi blejski ekosistem? No, to bodo pokazali prihodnji meseci, četudi izjava direktorja blejske občinske uprave, »da se bo treba sprijazniti s tem, da bo hotel postavljen in zgrajen pod takimi pogoji, da bo v skladu z lokalnim okoljem in prostorom«, kaže, da so stvari že dokončne. Zanimivo je, da blejski strateški razvojni dokumenti govorijo o butičnem turizmu, ki naj bi bil za Bled edini pravi odgovor na sedanjega množičnega. Recimo, da verjamemo, da so pogajanja pripeljala hotelske zmogljivosti novega hotela Evropa s prvotnih 90 sob na končnih 35 luksuznih sob. V tem primeru bi se za kanček približali »strategiji« butičnega turizma, vendar le za petično »nouveau riche« kasto.