Odtekanje informacij?

Kaj sporoča ločeno mnenje ustavne sodnice dr. Katje Šugman Stubbs

Ustavna sodnica dr. Katja Šugman Stubbs je bila ena od petih ustavnih sodnikov, ki so za en glas (5:4) izglasovali sklep, s katerim je Ustavno sodišče 15. aprila letos vladi naložilo sprejem nove ureditve protestov oziroma shodov. Ločeno mnenje, v katerem sodnica utemeljuje svoj glas »za«, pa odpira pomembno vprašanje.

Sodnica v ločenem mnenju vsaj na dveh mestih opozori na sovpadanje časovnega in vsebinskega odločanja Ustavnega sodišča in odločitev vlade.

Prvič govori o odločitvi, ki jo je vlada sprejela 17. marca letos in s katero je vlada z 19.marcem dovolila shode do deset oseb. Šlo je za prvo vladno »dovoljenje« za shode po petmesečni popolni prepovedi shodov. To odločitev je vlada sprejela le dan po tem, ko je bil objavljen predlog dnevnega reda seje ustavnega sodišča, sklicane za 18. marca, in ko je postalo jasno, da bodo ustavni sodniki 18. marca presojali o prepovedi shodov. Še več: iz zapisa sodnice izhaja, da je vlada sprejela odločitev, ki je bila na mizi (med ostalimi) ustavnih sodnikov. Sodnica je namreč zapisala: »19. 3. 2021 pa je, nekaj dni po tem, ko se je na dnevnem redu seje Ustavnega sodišča pojavila različica sklepa o dovoljenju shodov do vključno 10 ljudi, Vlada, še pred odločanjem Ustavnega sodišča, nenadno dovolila shode do 10 ljudi.« Sodnica nadaljuje: »Podobno se je z misteriozno jasnovidnostjo Vlada odločila, da policijsko uro skrajša, in sicer od 22. do 5. ure v istem tednu, ko se je ta predlog pojavil na dnevnem redu Ustavnega sodišča.«

»Kako je treba razumeti napisano, ne morem komentirati, to lahko samo avtor mnenja. Glede domnevnega odtekanja informacij z Ustavnega sodišča do sedaj ni bil uveden noben postopek. Sodniki so se na pobudo predsednika o tem sicer že pogovarjali in so vsak zase zanikali, da bi bili kakršenkoli vir notranjih informacij.«

Sebastian Nerad,
generalni sekretar, Ustavno sodišče

Vlada je sprejela sklep o skrajšanju policijske ure 24. marca letos, dan prej pa je bil objavljen predlog dnevnega reda seje ustavnega sodišča, napovedane za 25. marec. Na predlaganem dnevnem redu je bila tudi pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti vladnega odloka v delu, ki je določal policijske ure, takrat še trajajočo med 21. in 6. uro. Te pobude potem ni bilo na končnem dnevnem redu seje 25. marca. Sodnica takoj po omembi policijske ure navede še en primer: »V tednu, ko smo imeli na mizi potrditev protiustavnosti prepovedi referenduma glede sistemskega zakona o financiranju vojske, pa je bil dan v postopek proračunski zakon o financiranju vojske.«

Na Ustavno sodišče smo posredovali več vprašanj, med drugim, ali gre tri citirane navedbe razumeti kot dokaz za odtekanje informacij iz Ustavnega sodišča na vlado. Ter, ali je na Ustavnem sodišču sprožen kakšen interni postopek preverbe morebitnega odtekanja informacij na vlado – je tak postopek možen, kdo ga mora sprožiti in v kakšnih primerih?

Iz Ustavnega sodišča, pod odgovor je podpisan generalni sekretar Sebastian Nerad, so odpisali: »Kako je treba razumeti napisano, ne morem komentirati, to lahko samo avtor mnenja. Glede domnevnega odtekanja informacij z Ustavnega sodišča do sedaj ni bil uveden noben postopek. Sodniki so se na pobudo predsednika o tem sicer že pogovarjali in so vsak zase zanikali, da bi bili kakršenkoli vir notranjih informacij.«