Kaj smo zgradili v zadnjih 30 letih? Samo cestno križišče, boj za profit in oblast …

V celoti objavljamo govor Žive Vidmar na protivladnem protestu ob Dnevu upora proti okupatorju

Pred dnevi so me znanci poklicali, če bi bila pripravljena govoriti na javnem shodu 27. aprila na Prešernovem trgu ob 80. obletnici Dneva Osvobodilne fronte (OF). Ob današnji politični situaciji sem se odzvala pozitivno. V svojem govoru sem se zavedala, da pravzaprav ne govorim le v svojem imenu, temveč tudi v imenu tistih ljudi, ki jim pripadam po srcu in razmišljanju. Še bolj pa sta me k temu spodbudila dva dogodka: prvi dogodek je bilo odkritje plošče v Vidmarjevi vili, današnji nemški rezidenci; drugi je bil povabilo predsednika republike, ki je 27. aprila ob 11. uri povabil predstavnike ZZB NOB za vrednote NOB Slovenije v svoje prostore na »opravičilno slovesnost«, da bi pokril vladno napako, da na slovesnost »upora proti okupatorju«, ne dneva OF, ni povabila na Malo goro predstavnikov ZZB za vrednote NOB Slovenije.

No, kar se tiče predsednika Slovenije smo trikrat poslušali o tem, kako moramo prisluhniti eden drugemu in biti (mi) strpni in delati na spravi in sodelovanju. Kar naprej je poudarjal partizanstvo kot neideološko vojaško formacijo, ki je bila del zmagovitih zaveznikov in končno je omenil OF kot »spodbudo partizanstva« brez narodnoosvobodilnega boja. Po njem le osvobodilnega boja …

Borut Pahor se je vpregel v voz Janeza Janše in če naj parafraziram: a) antifašistični boj so začeli le tigrovci [1]; b) NOB je bilo samo vojaško partizanstvo spodbujeno od OF; c) OF je prevzela KP, zato nima državotvorne pomembnosti in nima smisla o njej govoriti; č) komunisti nimajo državne kredibilnosti, ker so po vojni pobili (nedolžne) domobrance, pripadnike SS; ampak bodimo enotni predvsem prav na teh štirih Pahor-Janševih ugotovitvah.

In kaj naj iz tega potegnem? Zato sem se odločila, da množici vsaj namignem, ker bi ji lahko o tem govorila ure in ure. Te ure sem poskusila skrčiti na minute dostopne ljudem, zdaj pa izkoriščam pisno priložnost, da sporočim, kar mislim. Besedilo govora je napisano na osnovi šestih opomnih točk, ki sem jih imela na listku.

Spoštovane sodržavljanke, spoštovani sodržavljani!

Zbrali smo se tisti, ki po srcu enako mislimo in ki nam je usoda bodočih rodov prvotna skrb ter najpomembnejša stvar.

Zgodovina je spirala, ki se vrne nad izvorno točko po nekem časovnem obdobju.

Danes smo na spirali nad točko 80. let. Če pa teh 80 let raztegnem na 500, potem lahko potegnem paralelo med protestantizmom in NOB. Protestantizem je vpeljal slovensko zavest, ločil slovenščino in njen narod od drugih, dvignil kulturo. Bil je visoko intelektualen, kulturen, ni bil agresiven, je pa dosegel protireformatorski odziv, ki je sežigal knjige in preganjal ljudi po veri. Tu lahko potegnemo vzporednico z OF. Trubar je dobil vzporednico s Kardeljem in Kidričem, Trubarjev krog visokih izobražencev in sodelavcev (Krelj, Dalmatin ipd.) pa z drugimi ustanovnimi člani OF. V vojni je seveda odziv nasprotnikov še hujši, kot je bil pred 500 leti …

1.) Kar je velika pomanjkljivost današnjega razumevanja časa izpred 80. let, je, da enostavno prestavlja današnjost na preteklost, pri tem pa se sploh ne zaveda razvojnih moralnih razsežnosti. Enostavno pozablja, da je bila npr. smrtna kazen odpravljena nekaj desetletij po 2. sv. vojni … Nam pa spirala pokaže paralele: a) zahodnjaki so Hitlerju poklonili Češko. Danes, npr. EU miži pred zlorabami polovice poljskega prebivalstva – žensk – na račun patriarhalne nadvlade nad njimi glede abortusa in kontracepcije; b) zahodnjaki so »žrtvovali« Češko, ker so računali, da se bo Nemčija usmerila proti Sovjetski zvezi. Danes Evropa žrtvuje svobodo tudi na Madžarskem v korist kombiniranju interesov Evrope in ZDA proti Rusiji in za tem Kitajski.

2.) Na Slovenskem se kar naprej ukvarjamo s t.i. spravo. Pri tem nimamo razčiščenega razmerja med uporom in kolaboracijo. Ko si potisnjen v kot, ti preostane le, ali se potuhneš in trpiš ali pa se upreš in osvobodiš. Uprla se je OF, zdaj smo na vrsti mi! Danes podlegamo kričanju antikomunističnih fanatikov, ki jim je poglavitna rehabilitacija medvojne kolaboracije, češ da je nastopala proti revolucionarnemu nasilju, pri tem pa popolnoma briše nasilje okupatorja, ne le v ljubljanski nadškofiji. Kdo se od teh zagovornikov spomni na več kot 50 koroških slovenskih domoljubov, ki jim je gestapo na Dunaju z giljotino odsekal glavo zato, ker so bili rodoljubi in ne zato, ker bi izvajali »revolucionarno nasilje«!

3.) Kar se tiče teptanja človekovih pravic. Res je, da je velika časovna razlika, da si danes oblast ne more privoščiti izpadov izpred 80 in več let. Pa vendar, 1919 so fašisti streljali z vlaka na otroke v Strunjanu, danes pa oblast vlači nepolnoletne dijake na sodišče …

4.) Danes je predsednik države v svojem spravljivem načinu govora označil OF kot organizacijo, ki je spodbudila partizanstvo, ki je osvobodilo slovensko zemljo. NE! OF je bila organizacija, ki je organizirala vojaški upor, ki je spodbudila štiri debele knjige umetniškega ustvarjanja, ki je dala ime svojim brigadam najprej po slovenskih umetnikih (Prešernova, Cankarjeva, Gregorčičeva), ki je ustanovila Slovensko narodno gledališče in znanstveni inštitut, celo vrsto šol, javno zdravstvo itd.

5.) In če se vrnemo k spirali izpred 80 let. V prvih 50 letih po drugi svetovni vojni je socializem zgradil ponovno popolnoma porušeno deželo, postavil industrijo (Litostroj, TAM, Elan, itd.), zgradil elektrarne z atomsko centralo vred, letališče, luko, bolnišnice z UKC, vrtce, šole, itd. Kaj smo zgradili v zadnjih 30 letih? Samo cestno križišče, boj za profit in oblast … ter ocufano Cankarjevo belo krizantemo!

6.) Josip Vidmar je na Kočevskem zboru dejal: »Izbrali smo si pot časti, ker smo dobro premislili tudi pot sramote.« Si je današnja oblast izbrala pot časti, premislila pot sramote predvsem zdaj v krizi covida-19?

Je pa še eno izročilo, ki nam ga sporoča Josip Vidmar iz 2. obletnice OF, kako se je OF politično obnašala, in ki je pomembno tudi za bodočo združeno fronto: »Nobena skupina ni bila preneznatna in frakcija nobene stranke ni bila prezrta. Za OF pa sta bila dva pogoja; sprejem osnov programa OF in dostojna politična preteklost«.

Hvala!

Živa Vidmar

[1] »Prvi spopad z okupatorjem 13. 5. 1941« je politična potegavščina Janeza Janše zlasti, ker so že pred tem padle kar številne žrtve tudi drugod po Sloveniji. Poleti 1940 je italijanska oblast zaprla 299 tigrovcev in s tem obglavila organizacijo TIGR v Italiji, so pa ostali tigrovci izven nje, saj so bili finančno podpirani izven Italije, npr. Zelen je bil podpiran od jugoslovanske kraljeve vojske, Albreht Rejec pa od britanske vlade.