Počivalšek ve, kdo je zmagal vojno, a tega ne sme povedati

Videlo se je, da se je pod nekakšno prisilo poskušal znajti, nekako v tem smislu: moj šef me želi ideološko indoktrinirati in vpeti v revizijo zgodovino, ampak sem dovolj iznajdljiv, da se bom spretno izmaknil

Bilo je zgolj vprašanje tega, kako bo vlada Janeza Janše v praksi izpeljala svojo včerajšnjo postopno revizijo zgodovine ob nečem, kar sem že opisal kot načrtovano omadeževanje Dneva upora proti okupatorju; kako bo inscenirala državno proslavo na Mali gori, skrbno načrtovani dogodek v njihovi režiji včerajšnjega dne, kjer so po kostanj v žerjavico poslali gospodarskega ministra.

Ideološka indoktrinacija ministra

Kasneje smo si lahko ob 20.00 zvečer ogledali to nenavadno farso v obliki kilave proslave, pri kateri je skoraj hlapčevsko sodelovala TV Slovenija: sredi gozdov na Mali gori na Ribnico skoraj niso omenjali OF, niso omenjali partizanstva, upora proti okupatorju. Razumljivo, vse je bilo podrejeno perfidnemu zaničevanju državnega praznika s ciljem, da se čast in slavo boja proti okupatorju prevali na tigrovce in izbriše partizanski boj, s citati Grozdeta, Balantiča, nepričakovano celo Kajuha, ki so ga zaupali "svojemu" Romanu Končarju, na koncu pa še v tej igri "našosti" nič manj zaostajajočega novinarja Igorja Pirkoviča.

Odločilen je bil kajpak napovedani govor ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Prav on je v svojem nastopu na raven Kajuha povzdignil Pirkoviča. Vsi smo čakali, kako bo izpeljal zanj nenavadno nalogo, za katero sem pred dogodkom napovedal, da bo predstavljala svojstveno obliko "ideološke indoktrinacije" ministra, v takšno dejanje potunkanega po tistem, ko se je v Janševo vlado potunkal sam in mimogrede uničil še svojo stranko.

Počivalšek, sicer znan po svojem preziru do kulturnikov, ki jim rad zabrusil, da kdor ne dela, naj pač ne je, se je na začetku resda zelo ohlapno dotaknil dogodka 13. maja 1941 na Mali gori, ki ga želijo oblastniki dobesedno zamenjati za 27. aprilom, nato pa je, kot je dal jasno vedeti, iz nekakšnega "odpora" spregovoril o tem, kar se njemu zdi pomembno: gospodarskih temah. Pretežna večina suhoparnega besedičenja je nato zvenela podobno kot na kakšni otvoritvi novega podjetja.

Medklic je dal slutiti, da se upira "navodilu" od zgoraj in da bo zato govor izkoristil za promocijo svojega resorja s sicer skromno poanto, vredno njegovega intelekta: kako nas gospodarstvo združuje in enoti, zato je odlično zdravilo za različne ideološke zdrahe in konflikte.

On ve, kdo je zmagal

Videlo se je, da se je pod nekakšno prisilo poskušal znajti, nekako v tem smislu: moj šef me želi ideološko indoktrinirati in vpeti v revizijo zgodovino, ampak sem dovolj iznajdljiv, da se bom spretno izmaknil. Ključnega stavka v njegovem sicer popolnoma zgrešenem nastopu ni bilo mogoče prezreti, bil je skrajno izstopajoč:

"Jaz dobro vem, kdo je zmagal vojno."

Simptomalna in zelo nepričakovana trditev, povsem brez konteksta, je kot kakšna dobro potlačena vsebina nezavednega zelo štrlela iz floskul o gospodarski rasti in delovala kot prikriti klic na pomoč nekoga, ki se v sebi še rahlo bori proti ideološkemu peklu, a ga je pač moral kupiti v paketu kot zvest podpornik Janše.

Kar je minister sredi svojega nelagodja pozabil dodati in bistveno dopolni osnovno sporočilo, je tole: vem, kdo je zmagal vojno, samo ne smem povedati.

Malo po tistem, ko se je vrh slovenske države zadrževal v gozdu, je po sredini Ljubljane po oceni policije korakalo 10.000 protestnikov in zahtevalo njegov odstop. Nosili so transparente, ki so dajali jasno vedeti, da je izročilo Osvobodilne fronte (OF) slovenskega naroda še živo in da na manipulacijo ne bodo pristali.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**