Preboj na teraso

Picerija Peruzza
Peruzzijeva ulica 63, Ljubljana
Tel.: 041 779 977

V Peruzzi vrtijo testo vsak dan od 12. do 22. ure, obratovalni čas terase je pogojen z vladnimi komandami, za zdaj je moč posedati do 19. ure.

Ambient:
terasa je pokrita in zategadelj tudi v teh prehodnih vremensko-ukrepnih časih relativno zanesljiva; notri je (oziramo bo, ko bo dovoljeno) prav tako fletno

Napitki:
osnovni nabor buteljčnih vin je na voljo tudi na kozarec, od pivske ponudbe pa posebej omenjamo predvsem polnitve lokalne lavriške pivovarne Rooster.

Dostopnost:
na obrobju barja je dovolj prostora za lastno parkirišče, tudi za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
testo, oblika & peka zanimive obloge

Ne tako fino:
kakšen dodaten cukr bi ne bil odveč

Margerita je s 7,5 evra na spodnjem, genovese z 9,9 nekje na sredi, peruzza z 12,9 pa na zgornjem robu cenovnega razpona; sicer je solata s piščancem stala 8,5, tiramisu pa 3,9 evra.

»Med obvezna delovna sredstva in opremo sodijo uradni list, meteorološka prognoza, telefonski imenik in čebulno plastena oblačila,« je med uvajanjem nove generacije konzumskih inšpektorskih kandidatov opozarjal izkušenj polni predavatelj. A kljub dolgim letom rutinske prakse ni bilo mogoče skriti vznemirjenja, ki se je v štabu pojavilo ob najavi delne sprostitve protikoronskih ukrepov v gostinskem sektorju – 27 tednov gostinskega berufsverbota pač pušča sledove. In to ne le pri potencialnih obiskovalcih: če se nestabilnim ukrepom pridruži še nestabilno vreme, je premislek o tem, ali pogon sploh zagnati, še kako utemeljen. Veliko placov, ki smo jih imeli na spisku za obisk, se je odločilo počakati bodisi na toplejše dni bodisi na dovoljenje za strežbo hrane v notranjosti. Potencialnim jedcem pred vsako morebitno gostinsko epizodo priporočamo telefonske konzultacije in rezervacije, predvsem pa bodimo – s Konzumovimi inšpektorji na čelu – do gostincev dobronamerno obzirni in razumevajoči; res jim ni (bilo) lahko.

A če sodimo po svoji prvi terasasti epizodi, je vsaj del gostinstva ostal v odlični formi. V piceriji Peruzza na jugovzhodnem robu Ljubljane smo se imeli prav fino, k čemur so najprej še bolj kot toplo vreme in vznemirjenje po dolgi hibernaciji prispevale prijazne, dobrovoljne in pozorne natakarice, kasneje pa tudi na mizo prinesena košta.

Pice v Peruzzi odlikuje krasen, mehak in dodobra zapečen zunanji rob – vse to je znak počasnega vzhajanja ter izmojstrenega oblikovanja in peke. Obloge so, po drugi strani, znak ustvarjalnosti, ki so jo v Peruzzi sicer spustili na precej dolgo (vse tja do calzoneta z nutello, aromo pomaranče in meto), a vseeno obvladljivo vrvico ter tako uspešno vzpostavili ravnovesje med minimalističnimi klasikami, kot je margerita, in bolj unikatnimi primerki, kot sta peruzza s sočnimi koščki opečenega govejega hrbta, češnjevci in grana padano ter bela (no, zelena) genovežanka s pestom, prekajenim pršutom in sušenim paradižnikom.

Solate – kot je bila z bogato dodatno opremo obložena puhasta mlada berivka – nalagajo v velike domačne emajlirane sklede, močno kavast in pretežno kremast tiramisu (ki je bil – kar presenetljivo – edina razpoložljiva sladica) pa v steklene kozarčke za vlaganje. Obe servirni zamisli sta seveda stvar mode zadnjih let, a na srečo tu forma ni prevladala nad funkcijo – oboje je bilo tudi zelo okusno.

Peruzza je trenutno zaradi odličnih, obrtno doteranih pic, prijaznega osebja, vsakodnevnega obratovanja ter pokrite terase eden zanesljivejših in varnejših pristanov za vse domače košte, osebnega prevzema in dostav naveličane jedce. Prileže se!