Nova usluga za kriptoteste

Natančno pred letom dni, morda kakšen dan ali dva več, je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek govoril o razmerah, ki vladajo na trgu prodaje zaščitnih sredstev in medicinskih pripomočkov. »To, kar doživljamo zdaj, ni Divji zahod,« je v pogovoru za Mladino dejal ves ogorčen. »To je kanibalizem brez primere. Opremo si kupci dobesedno pulijo iz rok, proizvajalci po večkrat prodajo isto opremo, države druga drugi zapirajo transportne poti in tveganja, da bo šlo pri nakupu kaj narobe, so večja od možnosti, da bo šlo kaj prav.« Kot so pokazali naslednji tedni in meseci, se Počivalšek ni motil, veliko stvari je šlo narobe in tudi pri njem je lanskega 30. junija na domača vrata potrkala policija s sodno uredbo za hišno preiskavo v rokah.

Niso pa proizvajalci in posredniki zaščitne opreme edini, ki so zaradi epidemije zaslutili sanjsko poslovno priložnost. Drug takšen trg je trg prodaje hitrih testov. Izračun je enostaven. S hitrimi testi se lahko učinkovito omeji razrast epidemije, čim več hitrih testov je opravljenih, tem večja je možnost, da se ustavi širjenje virusa. Doslej je bilo v Sloveniji v štirih mesecih skupno opravljenih več kot dva milijona hitrih testov.

Večino izmed njih je Sloveniji prodalo podjetje Majbert Pharm, znano kot podjetje »kriptopodjetnikov«, druščine fantov z dobrimi političnimi zvezami, bahavim življenjskim slogom, polkriminalno preteklostjo. V Slovenijo so pripeljali hitre teste kitajskega podjetja Shenzhen Ultra-Diagnostics Biotec Co. Z državo in javnimi zavodi so sklenili več pogodb. Osemnajstega decembra so z ministrstvom za zdravje podpisali pogodbo za nabavo pol milijona testov, po ceni 1,982 evra za kos. Potem so pogodbo podpisali z UKC Ljubljana, ki ga je v tistem času še vodil minister za zdravje Janez Poklukar, sklenili so tudi več manjših pogodb s posameznimi bolnišnicami, na koncu pa tudi pogodbo z Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije. Na marčnem razpisu ministrstva za zdravje za nabavo dodatnega milijona hitrih testov sicer niso zmagali, nižjo ceno je ponudilo podjetje Sanolabor, so pa, kot je poročala Nova24TV, že vložili zahtevek za revizijo, saj naj bi bila dokumentacija konkurenčnega podjetja »ponarejena«.

S testi, ki jih nabavlja podjetje Majbert Pharm, je bilo na začetku veliko težav, pojavljale so se serije, ki so dajale nenatančne rezultate, težave so bile z reagentom, z izvajanjem testiranja, s palčicami za odvzemanje brisa, s hrambo testov. V več primerih pri množičnem testiranju učiteljev se je pokazalo, da je bila večina pozitivnih hitrih testov lažno pozitivna. »Za to je več razlogov, med njimi sta tudi kakovost in cena posameznega testa. Nižja cena se pač ne kaže le pri slabši plastiki in krajši palčki,« je dejal eden od strokovnjakov, s katerim smo govorili.

Kitajske hitre teste kot ustrezne priznavajo v Sloveniji, ni pa jih najti niti na seznamu Evropske unije niti na seznamu, ki ga je pripravil Nemški zvezni inštitut za zdravila in medicinske pripomočke.

Tudi zaradi teh težav je država nehala javno objavljati podatke, koliko je lažno pozitivnih primerov pri hitrem testiranju. S 13. februarjem so vpeljali protokol, po katerem so bili pozitivni na hitrem testu avtomatsko preverjeni še na PCR-testu in se šele kasneje, če so bili potrjeni tudi v drugo, vpisali v statistiko. Kolikšen je realni delež napačno potrjenih, je težko izvedeti. Nekaj podatkov o teh številkah so vseeno z muko zbrali sodelavci portala, ki ga ustvarja Znanstveno društvo Sledilnik. Februarja naj bi bila tako lažno pozitivna skoraj tretjina hitrih testov, marca četrtina, aprila pa naj bi delež lažno pozitivnih testov padel pod 10 odstotkov. Kar je dobro. Razlogov za to je več, eden izmed njih je tudi dejstvo, da so se tisti, ki izvajajo teste, v tem času priučili pravilne tehnike izvedbe testiranja.

Vrnimo se k podjetju Majbert Pharm in testom proizvajalca Shenzhen Ultra-Diagnostics Biotec Co. Evropska unija je 19. marca prenovila listo hitrih antigenskih testov, katerih rezultate med seboj vzajemno priznavajo države članice. »Na trg vstopajo novi hitri testi, ki omogočajo hitrejše in cenejše odkrivanje okužbe,« je zapisano v dokumentih generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane pri evropski komisiji. Zato so se države članice dogovorile, »da sestavijo skupni okvir za uporabo hitrih antigenskih testov in njihovo vzajemno priznavanje«. Da pride takšen test na omenjeni seznam, mora zadostiti različnim strokovnim in metodološkim merilom.

Velik del hitrih testov, ki so bili opravljeni v Sloveniji, je naredilo kitajsko podjetje Shenzhen Ultra-Diagnostics Biotec Co. Te teste so kot ustrezne priznali v Sloveniji, ni pa jih najti niti na seznamu Evropske unije niti na seznamu, ki ga je pripravil Nemški zvezni inštitut za zdravila in medicinske pripomočke. Zakaj pri nas za množična testiranja uporabljamo hitre teste, ki jih kot ustrezne ne priznava Evropska unija, na ministrstvu za zdravje niso pojasnili. Trdijo le, da sta »priznavanje in raba testov v pristojnosti držav članic«. Slovenija pa bo, kot trdijo na ministrstvu, sama predlagala, da se testi iz Shenzhena v prihodnosti uvrstijo tudi na skupen evropski seznam. »Skupna EU-lista se v času dopolnjuje z novimi testi, ki se uvrščajo na listo. Evropska komisija bo v kratkem predstavila nov, posodobljen EU-seznam hitrih anitgenskih testov. Na seznam bodo vključeni novi testi, kot jih predlagajo in potrdijo države,« pravijo na ministrstvu za zdravje. Kdaj se bo to zgodilo, ni jasno. »Sicer pa strokovna komisija, ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravje, glede na podatke o hitrih antigenskih testih, ki jih posredujejo distributerji testov ali izvajalci zdravstvene dejavnosti, preveri, ali testi ustrezajo postavljenim kriterijem. Če se testiranja, financirana iz javnih sredstev, izvajajo s testi, ki ne ustrezajo kriterijem, ima lahko to za posledico zavrnitev plačila izvedbe brisa in stroškov testa.« Ministrstvo za zdravje sicer za vsak test izvajalcu hitrega testiranja plača 15 evrov.

Ta malenkost, slovensko priznavanje kitajskih testov, poslovna usluga podjetju mladim kripitopodjetnikom, ima seveda posledice. V več zdravstvenih domovih so nam potrdili, da izvajajo različne tipe testiranj. V Celju denimo izvajajo testiranja s testi nemškega proizvajalca Abbott, švicarske farmacevtske družbe Roche in kitajskega Shenzhen Ultra. Podobno je tudi v Mariboru, kjer za splošno populacijo uporabljajo kitajske hitre teste, »za migrante, ki delajo v Avstriji, pa uporabljamo Abbottove teste. Prav tako za tiste, ki potujejo na Hrvaško.« Cena testiranja z nemškimi testi in izdaje potrdila je 20 evrov. Teste podjetja Abbott, ki so v Slovenijo prišli kot donacija Evropske unije, slovenska strokovna komisija sicer ne priznava kot ustrezne, pa četudi jih je najti na seznamu Evropske unije.

Testiranje s testi kitajskega proizvajalca je v Ljubljani brezplačno, testiranje s testi švicarskega Rocha, ki jih kot ustrezne priznavajo v EU, pa v Ljubljani stane 20 evrov.

Podobno je v Ljubljani, množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi izvaja zasebno podjetje Zdravstveni zavod Zdravje, podjetje vodi dr. Marko Bitenc, ki je bil do 1. marca član vladne strokovne skupine. Testiranje s kitajskimi testi je brezplačno, testiranje s testi korejskega podjetja SD Biosensor, ki so nastali v sodelovanju s švicarskim Rochem, pa v Ljubljani stane 20 evrov. Na podoben način in s podobnimi cenami hitre teste izvajajo tudi drugi zasebni zdravniki in podjetja.

Zakaj so te podrobnosti pomembne? Zakaj je pomembno, kaj priznavajo države Evropske unije in kaj priznava Slovenija?

Na spletnih straneh hrvaškega ministrstva za notranje zadeve je zapisano, da je za vstop na Hrvaško treba priložiti rezultat negativnega antigenskega testa. Do nedavna so veljali izključno testi, ki so bili na seznamu EU, brez njih vstop na Hrvaško ni bil mogoč oziroma je bil bolj odvisen od dobre volje policistov na mejah. Enaindvajsetega aprila je prišlo do spremembe. Poleg evropsko priznanih testov se je – verjetno čisto po naključju nekaj dni pred prazniki – kot edina izjema znašel test, ki ga je Sloveniji prodalo podjetje Majbert Pharm. »Poleg testa s skupne liste hitrih antigenskih testov, ki jih priznavajo države članice EU, se priznava tudi test kitajskega proizvajalca Shenzhen Ultra-Diagnostics Biotec Co., ki ga ni na listi odobrenih hitrih antigenskih testov Evropske komisije,« je od 21. aprila zapisano na straneh hrvaškega ministrstva za notranje zadeve.

Našim uspešnim kriptopodjetnikom je najprej uspelo, da so prepričali Slovence, zdaj so prepričali tudi Hrvate, čakajo samo še na Bruselj. Dela in posla podjetju Majbert Pharm očitno ne bo hitro zmanjkalo.