Preboj na morje

Ribja kantina Fritolin
Obala 53, Portorož
Tel.: 05 674 02 10
Fritolin trenutno obratuje vsak dan, razen ponedeljka, od 12. do 19. ure. Spremembe preverjajte sproti.

Ambient:
pod arkadami je nanizana serija mizic za štiri, nekaj prostora je tudi v notranjih sobah

Napitki:
z malvazijo in slatino ne boš udaril mimo, tudi s travarico ne

Dostopnost:
Fritolin je čisto ob glavni cesti, parkiraj, kjer v Portorožu pač parkiraš, in se sprehodi; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
postrežba školjke na buzaro inčuni, marinirani in slani

Ne tako fino:
sir na ribji plošči

Bili smo trije in smo za mešano predjed plačali 22, za školjke 17 in za njoke 10 evrov.

»No, narobe svet: tukaj je pa zdaj krajša vrsta, kot se je spomnim iz časov stare normalnosti, « je, spr ehajajoč se p o glavni portoroški promenadi, spomine na neko že kar nekaj let oddaljeno spomladansko soboto obujal vodja tokratne Konzumove ad hoc odprave na našo obalo. Pred ribjo kantino Fritolin se je bilo namreč v starih časih sezonskih, festivalskih in vikend migracij k morju res treba kar pogosto postaviti v vrsto za prosto mizo. Po zagotovilih naših doušnikov se to ni dogajalo le zaradi prikladno centralne lokacije, ampak tudi in predvsem zato, ker naj bi bil Fritolin po eni strani z iskreno, svežo in preprosto kuharijo antipod precenjenim šminkerskim novodobnim restavracijam, po drugi pa je s pristopom, široko ponudbo in hitrim obratom po vseh straneh prehiteval v času in prostoru zataknjene klasiko ponujajoče obrate stare šole.

V arkade pri avtobusni postaji fiksirane mize so zdaj lahko le polovično zasedene, a je to v sončnem pomladnem popoldnevu za eno samo natakarico vseeno pomenilo kar veliko prehojenih kilometrov, sploh, ker je morala med recitiranjem menija, prinašanjem ter odnašanjem krožnikov in zaračunavanjem še tolmačiti vladne uredbe, prerazporejati goste na zapovedano razdaljo in opozarjati na pravilno nošenje maske. Kar velja v opisani situaciji še posebej poudariti in pohvaliti, je to, da je gospa vse našteto izvajala urno, spretno, predvsem pa z veliko pozitivne energije in dobre volje. Za ilustracijo slednje: ko smo začeli ob koncu nekaj motoviliti o kavi, je položaj rešila z enostavnim: »Kave nimam, lahko vam prinesem travarico.« Če bodo tole brali njeni šefeti: dajte punci povišico!

Zdaj pa k temu, kar smo – poleg bokala pitne malvazije in dobro ohlajene mineralke – dobili na mizo. Krožnik mešanih ribjih predjedi je mešanica številnih prigrizkov, iz katere bi bilo nemudoma treba deložirati kocke fabriškega sira, takoj za njimi pa enako brezdušne rezine lososa. Tako bi na krožniku ostalo več prostora za lepo zmehčano, nedolžno opremljeno hobotnico, za kremasti in dišeči bakalar ter malo bolj suhoben, a karakteren ribji namaz, predvsem pa za izmenjujoče se zmerno okisane ter ne preslane filete slanikov.

Da ne pozabimo: kruh v Fritolinu je onega zapeljivo vabljivega, puhasto belega primorskega tipa, nad povprečje pa ga dvigujejo v testo vmešane olive. Z veseljem smo ga uporabljali tudi za točanje slastne bele buzare, izcejene iz mušol, vongol in kaneštrel; taiste školjke so v po nepotrebnem malo preveč zamokani omaki zaljšale tudi porcijo njokov, ki nam po teksturi in okusu ne bodo ostali v spominu kot najboljši ever, a smo vseeno pojedli vse – kar pa tudi nekaj pomeni. O sladicah ne moremo poročati – cukrali se namreč v Fritolinu nismo: crkljali smo se že s tem, da smo sedeli v gostilni ob morju. Treba je znati ceniti majhne stvari.