Jure Trampuš

 |  Mladina 18  |  Politika

Na Brdu ni več Tita

Imamo vlado, ki si postavlja spomenike, stare pa (začasno) skriva

Podstavek spomenika brez spomenika / Nekdanji Augustinčićev kip za staro zgodovino

Podstavek spomenika brez spomenika / Nekdanji Augustinčićev kip za staro zgodovino

Takoj po drugi svetovni vojni je ljudska oblast začela postavljati spomenike v čast in slavo partizanskih epopej in velike zmage nad sovražniki. Logično in upravičeno. A spomeniki in spominske plošče so se množili, rasli so kot gobe po dežju, nazadnje se je vedelo za vsako hišo, kjer je bila kurirska javka, za vsak vogal, kjer je počila puška. Oblast je slavila samo sebe. Danes, toliko let kasneje, opazujemo podoben pojav. Vlada je na posestvu Brdo na Račjem otoku postavila spomenik Demosu, tam so se namreč aprila 1991 sestali predsedniki tedanje vladajoče koalicije in se odločili, da je treba zavihati rokave ter pospešiti priprave na osamosvojitev. Za osamosvojitev se niso odločili politiki, pač pa so jim to nalogo zaupali volivci na plebiscitu. Na znamenju so zapisane slavnostne besede o tem, da se je na sestanku 28. aprila 1991 koalicija Demos pod vodstvom Jožeta Pučnika odločila, »da ne bo odstopala od realizacije plebiscitne odločitve«. Lepo, a to gotovo ni bil najusodnejši sestanek, povezan z osamosvojitvenim dogajanjem. Zgodovinar Božo Repe pravi, da gre za še en poskus prekrajanja zgodovine: »Demos ni ’junaško’ nasprotoval vsemu svetu, Jugoslaviji in vsej drugi politiki v Sloveniji. Samovoljno je hotel izpeljati plebiscit in Pučnik je samovoljno določil in objavil datum. Potem so v Demosu spoznali, da to pač ne more biti strankarski projekt z nekaj glasovi večine v parlamentu (pri tem, da je bil tudi Demos notranje razdeljen in tudi sam precej jezen zaradi Pučnikove samovolje). Da plebiscit lahko uspe samo, če je projekt vse politike in vseh državljanov. Konsenz o njem je bil nato dosežen z velikim trudom, največ po zaslugi Milana Kučana in Spomenke Hribar.« Sedanja oblast še najraje slavi samo sebe. Počne pa še nekaj drugega ... 

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.