Financiranje kulta

Bilo je leta 2017, v letu pred državnozborskimi volitvami, ko se je skupina državljanov in državljank, prikladno razpršenih po vseh slovenskih regijah, sočasno in domnevno spontano odločila za vstop v posebej zahtevno in v Sloveniji vse manj perspektivno branžo: medije. V razmiku nekaj mesecev je po državi vzniknilo 17 novičarskih portalov, ki so si bili sorodni že na prvi pogled. Njihove spletne strani so bile vse postavljene po isti predlogi programske opreme WordPress, vse so bile brez kolofona in navedbe izdajatelja. Predvsem pa so vsi portali striktno izvajali isto uredniško politiko agresivne propagande v prid stranke SDS in njenega predsednika Janeza Janše. Kar je povsem logično, saj je večji del urednikov in urednic teh portalov neposredno povezan z Janševo stranko, v glavnem gre za vidne člane lokalnih odborov SDS.

Do sem celotna zgodba močno spominja na afero z nezakonitimi brezplačnimi časopisi, ki jih je SDS z izdatnim, predvsem pa nezakonitim financiranjem državnih podjetij vzpostavila pred volitvami leta 2008 za diskreditacijo politične konkurence. Ključna razlika pa je, da sta brezplačnika Ekspres in Slovenski tednik po volitvah pred desetletjem ugasnila tako iznenada, kot sta se pojavila – medijska hobotnica, ki se je v zadnjih letih sistematično vzpostavila okoli SDS, se sedaj pospešeno krepi, že obstoječim portalom pa se skoraj vsak mesec pridruži še kakšen novi. Seveda nobeno izmed teh spletišč ne bi moglo nastati brez zadostne finančne injekcije. Vzdrževanje in širjenje tako razvejene mreže portalov zato nakazujeta, da morajo krogi okoli vladajoče opcije imeti na voljo vire, ki jim zagotavljajo redne prilive zneskov denarja, ki so mnogo preveliki za običajno politično stranko.

Zgovorne skrivalnice

Da bi dobili predstavo o obsegu nepojasnjenih finančnih sredstev, ki se stekajo v propagandno mrežo Janševe stranke, moramo najprej opredeliti njen obseg. Kot rečeno, je v letih 2017 in 2018 na novo nastalo 17 portalov, ki jih je mogoče z gotovostjo povezati s SDS. Od tedaj se je struktura razširila še na spletišča Dosje, Vse novice, ETV, Za upokojence, Blagovest, Rodoljub in Kuloar. Pri zadnjih treh je v razvidu medijev SDS tudi uradno navedena kot solastnica. To skupaj znese že 24 portalov, ki vsak zase nagovarjajo občinstva v skrbno določenih regijah in interesnih skupinah.

Pred zadnjimi volitvami je vzniknilo 17 portalov, povezanih s SDS, od tedaj jih je nastalo še sedem. Za njihovo delovanje je potrebno več denarja, kot ga lahko formalno zbere neka politična stranka.

Vsak izmed teh portalov pomeni kar nekaj stroškov; treba je registrirati domeno, zakupiti strežnik, postaviti spletno stran, oblikovati logotip, nakupiti pisarniški material, plačati stroške računovodstva, banke in vpisa v razvid medijev, predvsem pa honorirati pisce in urednike vsebin. Enotna podoba Janševih portalov in dejstvo, da je domene zanje registriralo eno in isto podjetje – Infotrend – kažeta na centraliziran pristop, ki bistveno zmanjša izdatke. Namesto 24 programerjev je bilo očitno treba plačati samo enega, pri nakupu strežnikov in domen pa so se lahko uveljavljali količinski popusti. Tudi če je sistem do potankosti optimiziran, pa glede na cene naštetih storitev in opreme letni strošek enega samega portala nikakor ne more biti nižji od 30.000, v skrajnem primeru 25.000 evrov. V enem samem letu morajo torej gospodarji omenjenih 24 portalov zanje nameniti vsaj 600.000 evrov. Verjetno pa še kar nekaj več.

Omenjeni gospodarji očitno skušajo storiti vse, da zabrišejo sledi financiranja. Šest od omenjenih 17 predvolilnih platform je že zamenjalo lastnike, tudi v novem krogu pa gre v glavnem za posameznike in posameznice iz sfere SDS. Ne glede na to, ali so organizirani kot samostojni podjetniki, gospodarske družbe ali zavodi, njihova letna poročila ne razkrivajo ničesar. Podatki o poslovanju espejev že nekaj časa niso več javno dostopni. Dve gospodarski družbi, ki nastopata kot lastnici sumljivih medijev – Žan Storitve in Geopolar –, v pojasnilih k objavljenim izkazom ne navajata nobenih konkretnih podatkov. Za Zavod za medgeneracijsko vzajemnost, ki je uradno lastnik spletišča Spodnje Podravje, pa sploh ni letnega poročila.

Za spoznanje več nam o financiranju Janševih spletišč povedo redki oglasi, ki jih najdemo na njihovih straneh. Na portalu E-maribor, ki ga kot urednik usmerja »nepogrešljivi član občinskega odbora SDS Duplek« Mitja Grmovšek, najdemo objavo vladnega urada za komuniciranje (UKOM) v zvezi z epidemijo koronavirusa. Na spletni strani V fokusu, enem najbolj razvitih in agresivnih izmed omenjene štiriindvajseterice Janši naklonjenih portalov, pa oglas Pošte Slovenije. Toda aplikacija Erar, ki sledi tokovom denarja od državnih institucij in podjetij, ni zaznala nobenih plačil Ukoma in Pošte za objave na omenjenih portalih. Kar pomeni, da morajo plačila teči prek finančnih obvodov, s čimer se prikrijejo dejanski naročniki in izvajalci storitev.

Prav kakor leta 2008

V velikih državnih podjetjih, kot je Pošta Slovenije, oglaševanje poteka prek posebej za to izbranih agencij. Te s podjetjem sklenejo pogodbo o zakupu oglasnega prostora in za to prejmejo plačilo, nato pa s tem denarjem naročajo objave pri izbranih medijih. V času prve Janševe vlade v letih 2004–2008 je dobršen del državnih družb – med njimi Petrol, Telekom in tudi Pošta – za zakupe oglasnega prostora najemal komunikacijsko skupino Media Polis, ki jo je ustanovil mariborski poslovnež Božidar Novak. Kot je kasneje pokazala parlamentarna preiskava, je Media Polis tržil tudi zakupe oglasnega prostora v razvpitih Janševih brezplačnikih Ekspres in Slovenski tednik ter tako deloval kot posrednik med državnimi družbami in mediji stranke SDS. Kakopak se je med oglaševalci v brezplačnikih znašla tudi Pošta Slovenije, trdnjava stranke SDS, ki jo je od leta 2012 pa do konca marca 2021 vodil Janšev zaupnik Boris Novak.

Danes Pošta storitve medijskega zakupa najema pri podjetju Medialog. Prvo pogodbo so sklenili leta 2016, po izteku triletnega obdobja so spet izbrali Medialog – ki se je edini prijavil na objavljeni razpis; nova pogodba je bila podpisana julija 2019, torej v času, ko je mreža novih propagandnih portalov SDS že obratovala v polnem obsegu. Da Medialog trži njihov oglasni prostor, je uradno nemogoče potrditi. Podjetje, ki obstaja že več kot desetletje in je kot hišni oglaševalec državne Pošte doslej prejelo že 6,5 milijona evrov, je v javnosti namreč skoraj neznano. Ne premore niti delujoče spletne strani, na kateri bi bile naštete njegove reference. Se pa ve, kdo je ustanovitelj Medialoga: že omenjeni Božidar Novak (danes je agencija uradno v lasti Tamare Slapar). Tako ne bi bilo prav nobeno presenečenje, če bi se kakor v primeru brezplačnikov izkazalo, da gre za obvod, prek katerega državno podjetje ali kar podjetja po preizkušenem modelu financirajo portale in tudi druge medije, ki jih obvladuje SDS.

Kot vse kaže, pa obstaja še en vir financiranja teh spletišč: občine, ki jih vodijo Janši naklonjeni župani. Med financerji portala V fokusu – edinega med sedemnajsterico, katerega lastnika najdemo na Erarju – so največ denarja prispevale občine Radenci, Središče ob Dravi, Ormož, Velika Polana in Apače. Župana Ormoža Romana Leljaka verjetno ni treba posebej predstavljati. Ostali župani so vsi člani SDS, izjema je le Damijan Jaklin iz Velike Polane, ki prihaja iz koalicijske NSi. Toda prav Jaklin je najtesneje povezan z Janševo vlado; ob nepoklicnem županovanju je bil namreč zaposlen kot sekretar na ministrstvu za obrambo, v tej vlogi pa je vodil medresorsko skupino, ki je bdela nad spornimi nabavami mask in druge zaščitne opreme v prvem valu epidemije covid-19.

Komisija dela

Komisija državnega zbora počasi raziskuje denarne tokove, ki vodijo k medijem SDS

Denarne tokove, s katerimi se napaja mreža propagandnih portalov SDS, kakor v aferi z brezplačniki pred desetletjem, že raziskuje preiskovalna komisija državnega zbora. Vodi jo sicer poslanec SMC Gregor Perič, ki se je zadeve očitno lotil vse prej kot z navdušenjem. V prvega pol leta komisija namreč ni storila praktično ničesar, kot pravi njen član Marko Bandelli iz SAB, pa se je v zadnjih mesecih stanje vendarle popravilo. »Začeli smo z zaslišanji in počasi prehajamo na glavne priče. Izjave so zelo zanimive in kažejo, da se je zagotovo nekaj dogajalo okoli enih in istih oseb. Več zaradi zavez o tajnosti postopkov ne smem povedati, lahko pa potrdim, da se že kaže, da je kar nekaj resnice v tem, o čemer ste pisali mediji.« Ali bo komisiji do konca mandata uspelo sprejeti končno poročilo, pa je še vedno veliko vprašanje.

POVEZANI ČLANKI:

• Javni denar za medije SDS