Cena zapravljenega zaupanja

Slovenija le počasi leze proti ustrezni precepljenosti prebivalstva proti koronavirusu, ki je temelj za vrnitev v normalo. V paniki je vlada dokončno sprostila naročanje na cepljenje in po načelu »kdor prej pride, se prej cepi« odprla dostop za vse, ki se želijo zaščititi. Toda vsi si tega ne želijo, kar se kaže v znatnem deležu prebivalstva, ki je do cepljenja zadržan ali ga celo zavrača. Takšen odnos je izraz tradicionalne slovenske zadržanosti do cepiv, pa tudi neustrezne komunikacije oblastnikov, ki so pri marsikom zbudili odpor do svojih ukrepov, tudi tistih dobrih.

Vladni komunikatorji na čelu z Jelkom Kacinom nas že mesece prepričujejo, da bomo do poletja dosegli 60-odstotno precepljenost. To je sicer znatno manj, kot je v svoji strategiji državam EU priporočila evropska komisija, ki je prag za kolektivno nevtralizacijo covid-19 postavila pri 70 odstotkih. Pa je tudi kompromisni cilj, ki ga je za Slovenijo do sredine junija predpisala vlada, nerealen; doslej nam je namreč po njeni strategiji uspelo precepiti okoli 13 odstotkov prebivalstva. Toliko ljudi je doslej prejelo dva odmerka cepiva, ki sta potrebna za maksimalno zaščito pred virusom (en odmerek je potreben le pri cepivu proizvajalca Janssen, ki se komaj uvaja v širšo rabo). V naslednjem mesecu dni bi torej morali z dvema odmerkoma cepiti še skoraj milijon državljanov in državljank.

Toda nacionalni projekt cepljenja je naletel na novo oviro. V prvih mesecih tekočega leta je zaradi nepripravljenosti vlade, da bi naročila dodatne odmerke, primanjkovalo cepiva za vse, ki so se želeli cepiti. Sedaj je težava povsem nasprotna: cepiva je končno dovolj – po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni v skladiščih NIJZ čaka še 200.000 odmerkov – zmanjkuje pa ljudi, ki so zanje pripravljeni nastaviti ramo. V tem trenutku sta zato ključni vprašanji, ali je teh ljudi zadosti, da je zaradi njihovega nasprotovanja lahko ogrožena zastavljena nacionalna precepljenost, ter kako vsaj del skeptikov prepričati, da se prijavijo na cepljenje. Pri tem pa se kažejo bistvene razlike med posameznimi deli države.

Na jugovzhodu zadovoljni s spremembami

Večina cepilnih centrov bo ta teden končala s cepljenjem s prvim odmerkom za vse, ki so se v prejšnjih mesecih prijavili po starem sistemu, torej prek osebnega zdravnika. Nato bodo prešli na nov režim, ki ukinja doslej predpisani vrstni red in s katerim želi vlada privabiti tiste, ki se še niso prijavili. Glede na uradne podatke največ dela čaka cepilne centre na jugovzhodu Slovenije, kjer je doslej cepljenje potekalo najpočasneje. Toda kot opaža direktorica zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan, se stanje izboljšuje, samo konec tedna se je po novem sistemu za cepljenje prijavilo okoli 2400 dodatnih upravičencev. »Starejši so pri oskrbovancih domov za ostarele videli, da cepiva preprečujejo okužbe ali pa vsaj smrtno nevarni potek bolezni, in to je zanje najboljša reklama. Mlajši pa si želijo, da bi končno lahko zaživeli brez omejitev in šli na dopust čez mejo.«

59 odstotkov vprašanih v anketi Ninamedie meni, da vlada ni učinkovita v boju proti covid-19.

Tudi direktorica zdravstvenega doma Murska Sobota Edith Žižek Sapač je zadovoljna z interesom Prekmurcev za cepljenje. Murskosoboški cepilni center bo v tem tednu s prvim odmerkom cepil vse, ki so se prijavili po starem režimu, torej prek osebnega zdravnika, nato pa bodo prešli na enotno nacionalno aplikacijo, ki jo je nedavno uvedla država. »Zadovoljni smo, da so se zadeve sprostile in da se je sistem poenotil; prej je bilo preveč različnih kanalov, zmeda je bila velika, to preprosto ni bilo vzdržno na dolgi rok.« Kakor na Ptuju je tudi med Prekmurci, ki se doslej še niso cepili, pomemben dejavnik pri odločitvi za prijavo želja, da bi čim prej zaživeli kot v času pred epidemijo: »Ljudje so se naveličali večkrat na teden hoditi na hitre teste, da lahko delajo. Večina si jih tudi želi potovati. Le kakšen odstotek je teoretikov zarote, ki že v izhodišču zavračajo vsakršno misel na cepiva, a teh posameznikov je resnično tako malo, da nam ne morejo preprečiti, da bi dosegli ciljno precepljenost.«

Na prvi pogled se zdi, da so ocene obeh direktoric o pripravljenosti Ptujčanov in Prekmurcev na cepljenje v nasprotju z uradno statistiko, po kateri sta cepilna centra v Murski Soboti in na Ptuju med najmanj učinkovitimi. A kot opozori Žižek Sapačeva, je treba pri branju teh podatkov upoštevati pomemben dejavnik, ki je v večini tovrstnih analiz spregledan – prebolevnike. »Občine, ki so jih mediji izpostavljali zaradi nizkega deleža cepljenih prebivalcev, so bile v preteklih mesecih med tistimi, ki jih je epidemija najhuje prizadela. Danes imajo zato ustrezno visok odstotek prebolevnikov, ki se glede na vladno strategijo najmanj pol leta ne smejo cepiti.«

Tako lahko pridemo do sklepa, da je zaostanek pri cepljenju v pomembni meri posledica neustreznega ravnanja v jesenskem in zimskem valu epidemije. Z neučinkovitimi lockdowni, podcenjevanjem virusa v domovih za starejše in zavoženim projektom hitrih testov si je Slovenija nakopala enega najvišjih deležev okuženih s korono. Nekdanja vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je že konec januarja ocenila, da je v Sloveniji »od 500.000 do 600.000 ljudi, ki so že imuni«, ker so preboleli koronavirusno bolezen. Ti prebolevniki so dolge mesece zadrževali rast kazalnikov precepljenosti, saj v skladu z vladno strategijo pol leta niso prišli v poštev za cepljenje; šele sedaj se tako nanj lahko naročajo tisti, ki so koronavirusno bolezen preboleli decembra, ko je bila epidemija na vrhuncu.

Nezaupljivi meščani

Povečan interes za cepljenje po novem režimu tako sovpada z vključevanjem prebolevnikov v sistem. Še vedno pa zunaj njega ostajajo ljudje, ki cepljenje iz različnih vzrokov zavračajo. Zdi se, da je tovrstna miselnost najpogostejša v večjih središčih. V Mariboru se je doslej že zvrstilo nekaj protestov nasprotnikov cepljenja, ki verjamejo v teorije zarote. Kako močan je dvom o cepljenju na Štajerskem, nazorno kaže podatek, da se je doslej za cepljenje prijavilo približno 77.000 od skupaj 142.000 upravičencev, kolikor jih pokriva cepilni center v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca. Toda njegov direktor Jernej Završnik ostaja optimist: »Za dosego ciljne precepljenosti moramo zaščititi okoli 85.000 prebivalcev. Do konca tekočega tedna bomo z enim odmerkom cepili vseh 77.000 prijavljenih. Ob tem imamo še okoli 2200 prebolevnikov, ki so trenutno še imuni brez cepljenja.«

Da bi Maribor dosegel začetni cilj, cepljenost z vsaj enim odmerkom, bi se moralo cepiti še dobrih 5000 ljudi. Završnik računa, da jih bo vsaj toliko pristopilo po novem načinu naročanja, na katerega bodo prešli naslednji teden. Kot rečeno, pa je to le prvi korak do zastavljene precepljenosti. Ko bo skozi cepilni center šlo 85.000 Mariborčanov in Mariborčank, se bo kolo zavrtelo za nov krog cepljenja z drugim odmerkom. Mariborske zdravnike torej čaka še veliko dela.

Z največ težavami, na katere zdravstveni delavci ne morejo vplivati, pa se srečujejo v največjem cepilnem centru v državi, Zdravstvenem domu Ljubljana. Zaradi vladne neodločnosti pri naročanju cepiv se je prestolnica kar nekaj časa srečevala s pomanjkanjem odmerkov; samo med 4. februarjem in 23. marcem so dobili 14.225 odmerkov manj, kot so jih naročili pri NIJZ. To je povzročilo izpade v cepljenju, ki so jih ljubljanski zdravniki nadomestili z veliko mero požrtvovalnosti in dodatnega dela.

Zdi se, da je nasprotovanje cepljenju najizrazitejše v večjih mestih. Ljubljanski zdravniki so izčrpani zaradi klicev in mailov ljudi, ki od njih želijo zagotovilo, da jim cepivo ne bo škodovalo.

V naslednjih dneh bodo tako z vsaj enim odmerkom cepili vseh 105.000 prebivalcev in prebivalk, ki so se doslej prijavili na cepljenje. Številka je impresivna, toda ljubljanski cepilni center mora poskrbeti za daleč največ ljudi, okoli 280.000. To pomeni, da se je na območju Ljubljane in okolice za zdaj na cepljenje prijavila dobra tretjina tistih, ki so do tega upravičeni.

Da bi prišli do zaželene 60-odstotne precepljenosti, morajo tako v prestolnici k cepljenju privabiti še več kot 65.000 prebivalcev. Kot pojasnjuje koordinatorka cepilnega centra pri ZD Ljubljana Simona Repar Bornšek, je to izjemno težka naloga: »Ob novem režimu cepljenja smo sicer zabeležili povečano število prijav, predvsem mlajših oseb. Vsekakor bi moral biti odziv precej večji, da bi dosegli cilj.« Precej tistih, ki so se že prijavili na cepljenje, se nato v dogovorjenem terminu preprosto ne prikaže na Gospodarskem razstavišču. Takšnih primerov je v zadnjih dnevih vse več; kot pove Repar Bornškova, je cepilni center pospešeno naročal, na določeno uro so k cepljenju povabili tudi po 400 ljudi, pa jih je od tega vsaj 80 odpovedalo. »Največ je odpovedi pri cepivu proizvajalca AstraZenece, sicer pa smo odpovedi prek vikenda beležili tudi pri cepivu Moderna. Eni so že preboleli koronavirusno bolezen, eni so se že cepili drugje, drugi so bili za vikend na morju in se jim preprosto ni dalo priti v Ljubljano ...«

Potem pa je tukaj še druga, posebej problematična skupina – tisti, ki se na cepljenje sploh še niso prijavili in ki jih je treba nujno privabiti, da bo lahko Ljubljana dosegla varno precepljenost. Kot pravi Simona Repar Bornšek, ki tudi sama deluje kot osebna zdravnica, je komunikacija s temi pacienti vse prej kot lahka. »Ljudje na vsak način želijo od svojega zdravnika dobiti zagotovila, da je cepivo varno in da se jim po cepljenju ne bo zgodilo nič. Zasuti smo s tovrstnimi zahtevami in pritiski, medicinski sestri v moji ambulanti ne uspe več odpisati na vse maile in dvigovati telefona. Tudi meni ves čas pišejo, ravnokar sem prejela vse prej kot prijazno elektronsko sporočilo, v katerem je nekdo od mene terjal, naj mu izrecno zagotovim, da bomo dali zanj na stran drugi odmerek cepiva AstraZenece. Tega je ogromno, pri čemer gre predvsem za ljudi med 30. in 50. letom.«

Argumenti, s katerimi posamezniki zavračajo cepljenje, so različni, pojasnjuje ljubljanska zdravnica. Opozarja, da Slovenci že kot narod nismo najbolj naklonjeni tovrstnim praksam, kar potrjujejo tudi podatki o deležih cepljenih proti klopnemu meningitisu in gripi, po katerih smo menda vsako leto pod evropskim povprečjem. Da bi spremenili to miselnost, so posamezni cepilni centri že začeli osveščati ciljne javnosti o pomenu cepljenja. V mariborskem ZD Adolfa Drolca so v sodelovanju s štirimi radijskimi postajami oblikovali serijo radijskih oglasov, ki nagovarjajo predvsem mlade. Ljubljanski zdravstveni dom pa je skupaj z Mestno občino pripravil obširno kampanjo z oglasi na plakatih in na avtobusih mestnega potniškega prometa.

Vlada stavi na to, da se bodo želeli ljudje cepiti, da bi lahko odšli na počitnice na Hrvaško. Vendar pa več kot 1,5 milijona prebivalcev ne hodi na počitnice in zato ta »mehka grožnja« nanje nima resnega vpliva.

Tudi NIJZ naj bi po besedah Jelka Kacina v kratkem objavil svojo oglaševalsko akcijo. Predvsem pa skušajo zdravniki v pogovorih s pacienti storiti, kar se da. »Človeški stik in zaupni pogovori na štiri oči so najučinkovitejši. Žal pa smo družinski zdravniki preobremenjeni in imamo za obravnavo posameznega bolnika dostikrat na voljo vsega nekaj minut,« potoži Simona Repar Bornšek. Toda izmozgani zdravniki niso psihiatri in krivično je nanje valiti breme povrnitve izgubljenega zaupanja.

Lepa beseda lepo mesto najde

Vsa ta prizadevanja bodo težko izničila vrsto neučinkovitih, tudi kontroverznih potez, s katerimi je vlada v preteklih mesecih dodobra omajala zaupanje državljanov in državljank v stroko in institucije. Že v prvem valu epidemije so afere z nabavami zaščitne opreme omajale kredibilnost odločevalcev, kasneje je sume potrdilo še računsko sodišče. Podcenjevala se je izpostavljenost domov za starostnike, otroci, šolarji in dijaki so bili neupravičeno prikrajšani za druženje z vrstniki, osovraženi lockdowni so bili neučinkoviti, sledili so zapleti z naročanjem nezanesljivih hitrih testov. Projekt cepljenja so od samega začetka spremljale težave, najprej vlada ni naročila vseh razpoložljivih cepiv, nato je panično spreminjala cepilno strategijo, ki je doslej izšla že v šestih različicah. »Tukaj ni nobene točnosti, nobene gotovosti, samo velika zmeda. Delujejo, kakor da sami ne vedo, kaj sploh govorijo, nobene kredibilnosti ne premorejo. Zato pa jim je razpadel sistem,« je oster psiholog in trženjski strokovnjak Miro Kline iz ljubljanske FDV.

Ob tem pa so vlada in njeni predstavniki, od Jelka Kacina, Milana Kreka, Bojane Beović, Mateje Logar pa do premiera Janše, odgovornost za stanje v državi vztrajno valili na ljudi. In terjali vedno nove odpovedi ter nalagali nove odgovornosti. Tako ni bilo mogoče vzpostaviti zadostnega zaupanja, opozarja Kline: »Oblastniki so pri komuniciranju z javnostmi že v izhodišču zavzeli napačno pozicijo, to je pozicijo moči. Ne vprašajo za mnenje, samo postavijo te pred dejstvo, obenem pa slikajo najbolj črno sliko in grozijo ljudem, ki naj bi jim po definiciji demokracije pomagali. To je najbolj vidno pri Jelku Kacinu, ki se še kar obnaša, kakor da smo v letu 1991.« Da bi vlada in njen urad za komuniciranje povrnila vsaj del vere v svoje ukrepe in ljudi prepričala o nujnosti cepljenja, sta se odločila poiskati zunanjo pomoč. Toda namesto da bi za odgovorno nalogo najela izkušene in kredibilne ljudi, je Ukom raje plačal dobrih 11.000 evrov skoraj povsem neznanemu »življenjskemu trenerju« Edvardu Kadiču.

Še najučinkovitejši med ukrepi, s katerimi naj bi ljudi spodbudili k cepljenju, je pogoj o predložitvi potrdila o cepljenju z dvema odmerkoma (razen v primeru cepiva Janssen), brez katerega tisti, ki korone še niso preboleli, ne morejo na morje na Hrvaško. Vsi naši sogovorniki se strinjajo, da je to pomemben dejavnik pri motivaciji zamudnikov in obotavljivcev za prijavo na cepljenje. Ravno zato se državni vrh s Hrvati dogovarja, da bi še pred poletjem oblikovali režim, po katerem bi za prehod meje zadostovalo že potrdilo o cepljenju z zgolj enim odmerkom cepiva. Dobre novice za približno 600.000 Slovencev in Slovenk, kolikor jih v povprečju vsako leto dopustuje na Hrvaškem. Kako pa med preostalimi 1,5 milijona državljanov in državljank, ki jih bodisi ne vleče čez mejo bodisi o počitnicah lahko samo sanjajo, spodbuditi tiste, ki se še niso cepili?

POVEZANI ČLANKI:

• Ne zaupajo vladi, ne zaupajo v cepiva