Ne zaupajo vladi, ne zaupajo v cepiva

Konec preteklega tedna je družba Ninamedia za Mladino izvedla javnomnenjsko raziskavo na vzorcu 1250 anketirancev in anketirank. Zastavili smo jim tri vprašanja. Če so na vprašanje, ali se nameravajo cepiti zoper covid-19, odgovorili negativno, smo poskušali ugotoviti, zakaj se ne želijo cepiti, na koncu pa smo še preverili, koliko na njihovo mnenje vpliva ravnanje odločevalcev. Prvo vprašanje je razkrilo, da je bilo izmed anketiranih vsaj z enim odmerkom cepljenih že dobrih 23 odstotkov, slabih 22 odstotkov se še namerava cepiti, 18 odstotkov anketiranih se še ni odločilo, kar 36,6 odstotka pa je trdno odločenih, da se ne bodo cepili. Slednje smo zato vprašali po razlogih, zakaj k cepljenju ne želijo pristopiti. Dobra dva odstotka bosta tako ravnala iz zdravstvenih razlogov, 18,5 odstotka zavrača cepljenje na splošno in ne verjame vanj. Kar 62,9 odstotka anketiranih ne zaupa cepivom zoper covid-19, dodatnih 6,7 odstotka anketiranih pa zavrača cepljenje zato, ker jim ni omogočeno, da bi izmed cepiv, ki so na voljo, izbrali tisto, ki mu sami najbolj zaupajo. Slabih deset odstotkov anketiranih ni želelo razkriti razlogov za zavračanje cepljenja.

V naslednjem vprašanju smo jih vprašali, kako se slovenska vlada po njihovem mnenju spopada z epidemijo, in kar 58,9 odstotka vprašanih je izrazilo mnenje, da odgovorni niso uspešni pri boju zoper epidemijo, pozitivno oceno pa si je vlada pridobila le pri dobrih 30 odstotkih anketiranih.

Tudi raziskovalci družbe Valicon so z anketo, ki je zajela 1042 necepljenih oseb, preverjali njihov odnos do cepljenja in vzroke zanj; rezultate raziskave najdete na spletni strani Sledilnika covid. Kar 81 odstotkov jih je do cepiv zadržanih, ker jih skrbijo stranski učinki, kot so krvni strdki, dve tretjini jih verjame, da lahko povzročijo nepredvidene zaplete pri otrocih. Raziskava je potrdila, da so nasprotniki cepljenja, šlo je predvsem za ljudi v srednjih letih in mlajše, zelo nezaupljivi do farmacevtske industrije, pa tudi do politikov. Tako se je 63 odstotkov vprašanih strinjalo, da »avtoritete promovirajo cepljenje zaradi tehničnih dobičkov, ne zaradi zdravja ljudi«, 62 odstotkov vprašanih pa se je izreklo, da ne zaupa vladnim zagotovilom o varnosti in učinkovitosti cepiva; dobra polovica anketirancev in anketirank še meni, da »pomenijo programi za cepljenje veliko zavajanje«. Skoraj polovica vprašanih se nikakor ne namerava cepiti, 37 odstotkov bi o tem še premislilo.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>