Zastave sramu

Vse, ampak res vse je narobe s potezo, ki si jo je privoščila slovenska vlada. Zastave Izraela, ki so jih v znak podpore tej državi, v resnici pa gre za podporo ekstremistični politiki, obesili na stavbo slovenske vlade in sosednjo palačo, kažejo, da Slovenija kot država neposredno podpira državo Izrael, ki že desetletja sistematično krši mednarodno pravo, mirovne sporazume, resolucije Združenih narodov in v imenu boja zoper Arabce, Palestince, muslimane, v imenu permanentne vojne, ki jo spodbuja tudi sama, tepta človekove pravice in ubija. Seveda ni edina, vsa krivda ni le na izraelski strani. En ekstremizem spodbuja drugega in palestinski Hamas je zrcalna slika izraelske agresivne politike, tudi on izkorišča, poglablja bedo Palestincev. Gre za kompleksna vprašanja, zapletena razmerja moči v regiji, a Slovenija se je z izobešenjem zastav neposredno opredelila za izraelsko stran.

Janša se požvižga na zgodovino, ne loči žrtev in storilcev. Zraven pa še mirno krši slovensko zakonodajo. Zakon namreč prepoveduje izobešanje zastav tujih držav, dopušča ga samo ob izjemnih priložnostih, kot so recimo obiski tujih državnikov, športne prireditve in kakšni drugi posebni dogodki. Zastave tuje države na stavbi slovenske vlade niso vihrale v znak spoštovanja žrtev terorističnih napadov po Evropi in drugje, vihrajo pa sedaj, ko se je začela še ena vojna na Bližnjem vzhodu.

Predsednik slovenske vlade je lani obiskal Izrael. Tam se je sestal z Benjaminom Netanjahujem, izraelskim premierom, ki ne more in ne more sestaviti vlade, pred sodiščem pa je obtožen »hudega primera korupcije«, a se spretno, zveni znano, izmika sojenju. Janša naj bi se bil med drugim v Izraelu pogovarjal tudi o nakupu orožja za Slovensko vojsko. Slovenija je sicer novembra lani glasovala proti resoluciji Svetovne zdravstvene organizacije, ki bi omogočila trajno oskrbo zasedenih palestinskih ozemelj s cepivi, zdravili in medicinsko opremo.

V slovenski ustavi so zapisane visokoleteče besede o mirovni politiki, kulturi miru in nenasilju, o pomenu blaginje, varnosti in miru govori tudi Strategija slovenske zunanje politike. Izobešene izraelske zastave teh vrednot ne podpirajo. Dr. Primož Šterbenc ima prav, ko trdi, da je »izobešanje izraelske zastave v izrazitem nasprotju z interesi Slovenije v mednarodni skupnosti, hkrati pa je globoko nemoralno in neokusno«.

Slovenija je majhna država, varuje jo mednarodno pravo, v svetu diplomacije lahko uspe le z mednarodnim ugledom in vrednotami, ki jih zastopa. Nič od tega ne počne. Slovenska zunanja politika je postala strankarska politika. Tega se zaveda celo Borut Pahor. Te dni je, zadržano, kot zna samo on, rekel, »da ni naklonjen izražanju stališč države glede mednarodnih vprašanj z izobešanjem zastav drugih držav«. Slovenija si je sicer še pred dvema letoma, ko je bil zunanji minister Miro Cerar, prizadevala, da bi skupaj s še nekaterimi drugimi državami EU priznala Palestino kot neodvisno državo.

Kaj bo torej naslednji korak Janeza Janše? Bo po Trumpovem zgledu slovensko veleposlaništvo v Izraelu iz Tel Aviva prestavil v Jeruzalem?