Predsednikov parlamenta ne določa koalicija

Čeprav poslovnik državnega zbora ne narekuje, da mora predsednik parlamenta ob spremembi razmerja moči odstopiti, so štirje predsedniki doslej odstopili zaradi nove koalicije, ki si je v parlamentu zagotovila večino

»Trditev, da imamo v Sloveniji prakso, da mesto predsednika DZ vedno pripada koaliciji, je netočna,« je predsednik državnega zbora Igor Zorčič v intervjuju za Dnevnik odgovoril na vprašanje novinarja, kaj meni o trditvi vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca, da predsednik državnega zbora pripada vladajoči koaliciji.

Zorčič je na tem položaju od marca lani, izvoljen pa je bil kot poslanec stranke SMC, ki je del koalicije. Marca letos je izstopil iz poslanske skupine SMC in nato kmalu sooblikoval poslansko skupino nepovezanih poslancev.

Poslanci koalicijskih strank SDS, NSi in SMC so 29. marca vložili predlog za Zorčičevo razrešitev, a predlog ni bil sprejet. Poslanci istih strank so predlog ponovno vložili 6. maja, a datum novega glasovanja o razrešitvi še ni določen.

Od oblikovanja prvega državnega zbora leta 1992 le en predsednik ni bil del kasnejše koalicije. To je bil poslanec NSi Matej Tonin, ki je bil na funkcijo predsednika parlamenta začasno izvoljen junija 2018, dva meseca pozneje, ob oblikovanju vladne koalicije brez stranke NSi, pa je s položaja odstopil. Preostalih 13 predsednikov državnega zbora je pripadalo koaliciji.

Po ustavi je za izvolitev in razrešitev predsednika potrebna večina glasov vseh poslancev. Niti v ustavi niti v poslovniku državnega zbora pa ni določila, po katerem bi moral njegov predsednik ob spremembi razmerja moči v parlamentu odstopiti. Kljub temu so doslej štirje predsedniki odstopili, ker si je nova koalicija zagotovila parlamentarno večino. Do danes je sicer odstopilo šest predsednikov DZ, a pri Rigelniku leta 1994 in Pahorju leta 2004 odstop ni bil povezan s spremembo moči v parlamentu.

Da so nekdanji predsedniki državnega zbora odstopili zaradi sprememb v parlamentarni večini in ne zaradi parlamentarne prakse, ugotavlja tudi profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Ciril Ribičič. Meni, da bi Zorčič verjetno odstopil, če bi imela koalicija večino glasov.

Podrobnejša pojasnila o zgodovini položaja predsednika državnega zbora, določilih ustave in poslovnika državnega zbora ter o dodatni Zorčičevi utemeljitvi preberite v neprofitnem spletnem mediju Oštro.si.