Marmeladna jaga

Gostilna Pr’ Matičku
Jezerska cesta 41, Kranj
Tel.: 04 234 33 60
Matiček trenutno prilagaja delovni čas razmeram in uredbam, načeloma dela od ponedeljka do sobote od poldneva do večernih ur. Pokliči, preveri in se najavi.

Ambient:
v teh časih šteje predvsem trdno pokrita terasa, v notranjosti pa vas čaka cela plejada gazdovih trofej skupaj z res ogromnim losom.

Napitki:
hišni vinar je Mužič iz Brd, sicer pa pri buteljkah – glede na osnovno usmeritev gostilne čisto logično – prevladujejo rdečine.

Dostopnost:
Matiček ima svoje parkirišče, za gibalno ovirane pa bo tudi znal poskrbeti, če bo treba.

Fino:
divjačinski narezek marmelade in drobne priloge golaž z muflonovim stejkom

Ne tako fino:
za odtenek (no, dva) preslan medvedov vrat

Opisana divjačinska degustacijska špura je stala 45 evrov.

»Malo bolj počasi – nismo mi divjačina, niti ne želim, da kakšen primerek zbijemo!« je šoferja tokratne Konzumove ekspedicije miril in zaviral vodja inšpektorske trojke. Dobro je namreč vedel, da je cilj poti divjačinska gostinska specialka najvišjega strokovnega razreda pri nas. Česar pa v tistem trenutku še ni vedel, je, da je Matiček, kot se je izkazalo, tudi izjemno zanimiv marmeladar in ustvarjalec svakojakih zvarkov, ki jih po pameti prilaga jedem na krožnikih. Da so te daleč od tega, da bi bile čisto navadne, se je pokazalo že na prvem, po modelu medvedove šape odtisnjenem pjatu, na katerega je bila ob petih marmeladkah (za večino plodov, iz katerih so bile vkuhane, smo sploh prvič slišali, da obstajajo) položena pohana krušna šnita, premazana s pestom iz mladih česnovih listov in obložena s po dunajsko ocvrtim kolutom kožarice, kar se je zdel – s penečo Mužičevo rebulo na jeziku – kar obetavno divji štart.

Prvo povešenje mandibul se je zgodilo, ko je Matiček na sredo mize položil desko s tako raznolikim naborom suhih mesnin, da jih še dežurnemu zapisničarju ni uspelo vseh pribeležiti: bila je tu (edina dimljena, vse ostalo se vozi sušit v neki kevder v Miščku, vasičici na italijanski meji, par kilometrov zahodno od Kanala ob Soči) medvedova salama, pa špehovka, pa na kulen vižo narihtan damjak, pa vratovine in hrbti in v zaseko vložene klobase – vse od raznorazne divjadi in vse spod gospodarjevih rok. Bili so to Narezek – ker ne le da ga je vredno zapisati z veliko začetnico, tudi vikanje si zasluži. Super fintica je bil tudi golaž, v katerega Matiček – poleg polente in pesta iz kapucinkinih listov (!) – ni vložil kakšne v perfekcijo zmehčane kolagenaže, ampak, pazi ti to – sočen, na hitro opečen muflonov stejk z malo opečenega larda za podmazovanje. Tako preprosta, a tako učinkovita fora!

Veliki finale je bil krožnik, na katerem sta si – ob zeleninem pireju, sirovem štruklju in pečeni kolerabi – glavno pozicijo delila rezina dušenega medvedovega vratu, obložena z žoltimi trobentami (gobe so to, naj te pridevnik žolto ne napelje na kakšno žaltavo interpretacijo), in na perfekten medium spečen kos jelenovega hrbta z v smetani pokuhanimi brusnicami. Oh, in ja: marmelade! Nova kolekcija raritet z vrta in gozdnih pohodov je lepo frišala, dopolnjevala in mehčala grižljaje intenzivnega mesovja, ki mu je strumno pariral tudi Kristančičev rdeči pavó. Eno marmelado pa smo si vendarle zapomnili tudi po imenu: iz pituralk vkuhana krasnota je sekala skozi bogastvo moussaste čokoladne tortice in tako samo še zavezala mašnico na krasnem Matičkovem gastronomskem paketu.

Preden odložiš nizkonakladnik in se odpelješ v Kranj, pa vendar upoštevaj še tale nasvet: kakšen dan (več je bolje) pred obiskom pokliči Matička in mu zaupaj svojo stopnjo divjačinske radovednosti. Menda je enkrat za ene Lahe iz Verone zasnoval meni s 27 različnimi živalmi. Glede na zaužito sem prepričan, da to ni le lovska štorija.