Dvojna merila

Ta teden smo spremljali politično dramo, ki se je začela v zraku. Letalo Ryanaira, ki je bilo na poti iz Grčije v Litvo, je v nedeljo pristalo v Minsku, kjer so nato aretirali – opozicijskega aktivista, blogerja in novinarja Romana Protaseviča in njegovo ženo Sofijo Sapega. Voditelji članic Evropske unije (EU) so v odzivu na incident pozvali k prepovedi prometa beloruskih letal v zračnem prostoru EU in k prepovedi uporabe evropskih letališč za ta letala. Prav tako so letalske družbe v EU pozvali, naj se izogibajo preletom nad Belorusijo, in se zavzeli za izpustitev Protaseviča.

Belorusko ministrstvo za promet je nekaj dni kasneje objavilo zapis pogovora med belorusko kontrolo zračnega prometa in Ryanairovim letalom. Glede na zapis je kontrolor pilota obvestil, da je na letalu bomba. »Imamo informacijo, da imate na krovu bombo, ki bi bila lahko aktivirana nad Vilno,« je sporočil kontrolor zračnega prometa z letališča v Minsku in pilotu Ryanaira priporočil, naj pristane. Beloruske oblasti zatrjujejo, da se je pilot za pristanek odločil neodvisno, imel naj bi bil možnost odleteti bodisi na Poljsko ali v Ukrajino.

Evropski voditelji in predstavniki Bruslja so resda enoglasno in ostro obsojali aretacijo beloruskega blogerja, pri tem pa pozabili na podoben dogodek, s katerim vsaj javno niso imeli toliko težav. Leta 2013 so letalo takratnega bolivijskega predsednika Eva Moralesa prisilili k pristanku zaradi strahov ZDA in njihovih zaveznic v zvezi Nato – Španije, Italije, Portugalske in Francije –, da se na krovu skriva Edward Snowden, žvižgač, ki je svetu razkril, kako ameriški obveščevalci vohunijo za navadnimi državljani in zbirajo podatke o njih.

Takratni bolivijski veleposlanik v Združenih narodih (ZN) Sacha Llorenti je dejal, da so omenjene države članice EU izpeljale »agresivno dejanje«, s katerim so kršile mednarodno pravo, »ukazi pa so prišli iz ZDA«, in da so s svojim dejanjem »prekršile imuniteto predsednika in njegovega letala ter ogrozile njegovo življenje«. Letalu je namreč v zraku, ko je krožilo v avstrijskem zračnem prostoru, že zmanjkovalo goriva, zato je moralo prisilno pristati v Avstriji. Pri tem so nekatere države EU, denimo Španija, bolivijskemu predsedniku postavile celo pogoj, da se z gorivom lahko oskrbi na njihovih Kanarskih otokih, toda le, če lahko španski varnostni organi preiščejo letalo in ugotovijo, ali se na njem skriva Snowden. Tega, kot se je izkazalo na koncu drame, ki jo je marsikdo označil za kršitev dunajske konvencije o diplomatskih odnosih, na letalu ni bilo.

Oba, Morales in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, imata na glavi precej masla, a prav bi bilo, če EU ne bi imela tako selektivnega spomina. Gre za element poštenosti, po mednarodnem letalskem pravu nobena država nima pravice ustavljati civilnih letal, če ta ne letijo zunaj začrtanih poti ali kako drugače ogrožajo okolico, nimajo jih pravice prisilno prizemljiti in na njih iskati ljudi. Pa naj gre za novinarje, žvižgače, aktiviste ali kakšne druge posameznike, ki so trn v peti takšnemu ali drugačnemu režimu.