V Gorici in Novi Gorici prvič Parada ponosa

Dve plati odnosa do Parade ponosa

Četrtega septembra bo v Gorici in Novi Gorici prvič Parada ponosa. Lani so jo premierno pripravili v Slovenj Gradcu, leto poprej so jo prvič ugledale mariborske ulice.

Predsednik društva FVG Pride Nacho Quintana Vergara, ki pripravlja goriško parado, poudarja njeno pomembnost tudi zato, ker se je »v zadnjih letih v regiji opazno razširil sovražni govor, ki ga podpirajo desni politiki in njihovi propagandni mehanizmi, s katerimi so zmagali na regionalnih volitvah leta 2018. Potem so začeli lokalni politiki strateško zanikati našo skupnost, jo izpodrivati v nevidnost, zanikati njen obstoj, jo diskriminirati in obtoževati propagande.«

Bienalna parada je bila v goriški regiji nazadnje leta 2019 v Trstu, dve leti pred tem v Vidmu. Zaradi spodbujanja vključenosti celotne regije parada pot tokrat nadaljuje v Gorici in Novi Gorici. Kot je v navadi tudi drugod, so k častnemu pokroviteljstvu najprej povabili župana Gorice, člana desnosredinske stranke Naprej Italija Rodolfa Ziberno. Pobudo je na občinski seji najprej soglasno zavrnil občinski svet, nato še župan, rekoč: »Če bi organizirali prireditev, med katero bi povzdigovali heteroseksualne odnose, bi jo nedvomno imeli za diskriminatorno, kar se je sicer res že zgodilo; zaradi tega mora isto veljati za Parado ponosa. Gre za prireditev, ki ne ruši zidov, temveč postavlja nove.«

Čezmejna parada na eni strani torej nima podpore, slovenska stran pa se uradno še ni izrekla, čeprav pri FVG razlagajo, da že vedo, »da bosta Nova Gorica in župan za«. Da bi to potrdili, smo se obrnili na župana Nove Gorice Klemna Miklaviča. S službenega obiska v Rimu je sporočil, da raznolikost v Novi Gorici vidijo kot integralni del kulture in »eno naših največjih bogastev, ki nam dodaja pridih svetovljanskosti. Veseli me, da so to prepoznali tudi aktivisti skupnosti LGBTQ+ iz sosednje pokrajine in nas izbrali za prizorišče svoje prireditve.« Miklavič se sicer zavzema za družbo, »v kateri so povezane raznolike družbene skupine in skupnosti, kjer se ne govori o večini, manjšini in podrejanju, temveč o zaupanju in medsebojnem razumevanju.«

Kar se tiče parade, ta vsekakor bo, je pa razdvojenost slaba popotnica za skupno čezmejno evropsko prestolnico kulture in njeno »enotno zgodbo«, ki se bo leta 2025 pisala v obeh Goricah.