40.000 ljudi na do zdaj največjem protivladnem protestu 

Janeza Janšo je strah lastnega ljudstva, ker ve, da nima več večine niti v Državnem zboru in ker ve, da 70 odstotkov prebivalstva ne podpira njegove vlade. Združeno ljudstvo je na petkovi vseslovenski vstaji zahtevalo predčasne volitve. 

V Ljubljani se je na protivladnem protestu oziroma vseslovenski vstaji zbralo okoli 40.000 ljudi, kar je največ do zdaj v času tretje Janševe vlade. Nepregledno množico so med drugim nagovorili aktivisti petkovih protestov, predstavniki sindikalnih central in drugi. Izrazili so kritike do vlade, izpostavili pomanjkanje socialnega dialoga, sporne vladne ukrepe, teptanje človekovih in ustavnih pravic ter uničevanje medijev, medijske svobode in demokracije. Ponovili so zahtevo po predčasnih volitvah. Za varnost je skrbelo več kot 100 policistov, protest pa je potekal mirno.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je navedla, da so se za udeležbo odločili, ker "je treba glasno povedati, da pravic delavk in delavcev ne moremo več uveljavljati za pogajalskimi mizami". Po njenih besedah jih namreč oblast ne sliši, ko opozarjajo na pomen socialnega dialoga. "Oblast sliši in vidi samo še sebe. V tej družbi se stališč več z nikomer ne preverja, ne usklajuje in ne upošteva. Napada se civilno družbo, javne institucije, vsakega, ki ima svoje mnenje, tudi sindikate," je navedla Jerkič. Opozorila je tudi, da se sprejemajo zakoni, ki bodo po njenih besedah v korist samo elitam, povzročili pa bodo nepopravljivo škodo.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je opozoril na odsotnost socialnega dialoga pod trenutno vlado. "Oblast je prostor dialoga izničila in nas dobesedno nagnala na ulice. Dokler nam ne vrne pravice do enakopravnega dialoga, interesi delavk in delavcev ne bodo spoštovani in upoštevani, bomo tudi ostali na ulicah," je napovedal. Kot je dejal, zavračajo represijo nad mediji, ob tem pa izrazil solidarnost z delavci STA, ki se borijo za svoj obstoj.

Predsednik Pergama Jakob Počivavšek je spregovoril o predlogu socialne kapice, ki po njegovih besedah ubija solidarnost kot temelj socialne države in človekove pravice do socialne varnosti. Tako ne more biti sprejet brez širokega družbenega konsenza, tega pa ne more biti brez socialnega dialoga, je izpostavil.

Predsednik KS90 Peter Majcen je spregovoril o demografskem skladu, s poudarkom na izostanku socialnega dialoga in nevarnosti nastavkov v njem za razprodajo preostalih strateških družb. Prepričan je, da bi se morali do tega opredeliti volivci na referendumu.

Predsednica konfederacije KNSS-Neodvisnost Evelin Vesenjak se je dotaknila predlagane davčne reforme in sporočila, da sindikati ne bodo dopustili, da se za finančno breme krize in potez trenutne vlade izstavi račun delavkam in delavcem, da gre za manipulacijo in zavajanje z interpretacijo davčnih sprememb, ki razbremenjujejo bogate in kapital, subvencionirajo gospodarstvo in slabijo proračun ter obe davčni blagajni: pokojninsko in zdravstveno, ter drastično poslabšujejo položaj državljanov z najnižjimi prihodki. "Vlada naj čim prej odide, morala bi že včeraj," je navedla.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik ZRC SAZU Oto Luthar, ki je izpostavil, da so ogroženi svoboda, demokracija, pravni sistem, sonaravni razvoj, pa tudi solidarnost in sočutnost. "Ogrožena je osnovna človečnost," je izpostavil. Zato je pozval, da je treba vztrajati in ostati budni, pri tem paziti, da ne postanejo "vulgarno neotesani in pokvarjeni kot oni".

Nika Kovač z Inštituta 8. marec pa je posvarila pred pasivnostjo, ki jo spodbuja strah, tega pa rodi občutek nemoči. Obenem pa je izpostavila, koliko skupnosti se je rodilo v zadnjem letu, od protestniških, do Pravne mreže za demokracijo, skupnosti, ki je podpirala predlog za spremembo predpisov o spolnem nasilju po načelu ja pomeni ja in nenazadnje skupnost, ki se bori za zaščito slovenskih voda in za zaščito narave. "Skupnost, ki je pokazala, da ni moč v parlamentu, moč je v nas, tukaj," je navedla in spomnila na prihajajoči referendum o zakonu o vodah.

Predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc je dejala, da se ne dogaja upor le v Ljubljani, pač pa povsod v Sloveniji. Po njenem mnenju je premierja Janeza Janšo strah lastnega ljudstva, ker ve, da nima več večine niti v DZ, ker ve, da 70 odstotkov prebivalstva ne podpira več te vlade. "Danes združeno ljudstvo zahteva samo eno stvar: volitve zdaj," je dejala.

Na velik aplavz udeležencev je naletela tudi novica, da Državni zbor (DZ) ni razrešil predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča.

Načrtovano je sicer bilo, da se s Prešernovega trga odpravijo do Trga republike, a so policisti nekatere okoliške ceste zaprli in jih preusmerili na Slovensko cesto, nato na Gosposvetsko. Ustavili so se na križišču med Celovško, Tivolsko, Bleiweisovo ter Gosposvetsko cesto, kjer je program potekal naprej. Med govorci so imeli glasbene točke tudi nekateri glasbeniki, med katerimi so bili raperja Zlatko in Nikolovski, pevke Jadranka Juras, Ana Vipotnik in Kombinatke ter pevca Jani Kovačič in Drago Mislej - Mef. Spregovorila pa sta tudi gledališčnik Andrej Rozman - Roza in pesnik Boris A. Novak.

Kot so za STA povedali na Policijski upravi Ljubljana, policija ni izvedla kakšnih hujših ukrepov. 

Policija je bila na protest sicer pripravljena. Po mestu je bilo veliko policistov in policijskih vozil. Med ulicami je bila zaprta Gregorčičeva ulica, kjer je kabinet predsednika vlade. Deloma zagrajen pa je bil tudi Trg republike pred parlamentom, kjer so večinoma do sedaj potekali protesti. 

V zbrani množici je bilo opaziti tudi nekatere poslance. Namreč udeležbo na protestu so napovedali v opozicijskih strankah LMŠ, SD in Levica. Udeležili pa so se ga tudi študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki in umetniki ter marginalizirane skupine.

Podporo protestnikom so med drugim izrazili tudi Alternativna akademija, Forum za demokracijo, Gibanje za družbeno odgovornost in Odbor za pravično in solidarno družbo.

Amnesty International Slovenija in Pravna mreža za varstvo demokracije sta izvajala monitoring protestov. Rezultate bodo sporočili v naslednjih dneh. 

Varuh človekovih pravic s sodelavci pa je že pred shodom obiskal operativno-komunikacijski center policije v Ljubljani, kjer je izvedel nadzor nad delovanjem policije na minulih protestih. Prejel je namreč več pobud z očitki policiji o neenaki obravnavi, čezmerni uporabi sile in neustrezni komunikaciji.

Y9dQ72hBlRg

MgU69Xi6TL8

2P7iiCN5w-I

WbmsJHHPCnk