Zakaj Matej Tonin pomaga pri nezakonitem uničevanju STA?

Politični davitelji proti novinarjem

Matej Tonin in njegova Nova Slovenija še naprej ogrožata svobodo slovenskih medijev. Povprašan glede uničevanja Slovenske tiskovne agencije je v pogovoru z Urošem Slakom na POP TV ob soočenju z Marjanom Šarcem znova zaigral na karto prežvečenih laži: »Če bi direktor dal vse potrebne podatke, bi bil ta problem že davno rešen.«

Toda direktor agencije Bojan Veselinovič je že posredoval, čeprav mu ni potrebno razkrivati poslovanja, čisto vse podatke in dokumentacijo o tem, le da se vlada, ki ji Tonin podpredseduje, skupaj z Ukomom na vse pretege trudi – kar je skupno mnenje domače in tuje medijske javnosti -, da bi javni servis finančno uničila. Ne samo, da ga ne želi financirati, niti pošte ne prevzema. Nekaj resnično perverznega in sadističnega se razkriva v tem sprenevedavem početju, zaradi česar je bil nedaven poudarek bivšega predsednika republike Danila Türka več kot slikovit: »Posegi proti Slovenski tiskovni agenciji presegajo vse meje dopustnega. To je nezakonito početje s strani vlade in ima že sadistične značilnosti. To je davljenje Slovenske tiskovne agencije in to resnično ni dobro.«

Obljubljajo novo uredbo

Sadizem daviteljev je tokrat predsednik NSi in obrambni minister želel omiliti z dokaj nepričakovano napovedjo menda bližnje rešitve. Na vladi so se menda pogovarjali in pripravlja se posebna uredba, v kateri bodo razmere, nastale med STA in državo, tudi končno uredili. Več o tej uredbi ni povedal, toda zelo zanimivo bo preučiti njeno zakonsko podlago, kajti ta ne bo mogla rešiti težave z nezakonitostjo dosedanjega postopanja vlade proti agenciji, ki opravlja javno službo po zakonu o STA, vse z očitnim namenom eksistenčnega izstradanja.

Pravkar se je tudi iztekla kampanja Društva novinarjev Slovenije in prijateljev STA, v kateri so zbrali okoli 250.000 evrov za ohranitev agencije. Žal slovenski novinarji niso prisluhnili mojemu predlogu, da bi se glede zbiranja naslovili na ministre in tudi predsednika republike z apelom po pomoči: slednji bi s tem lahko postal »kralj inSTAgrama«. Nivoji popuščanja, anemičnosti in nekakšne strahopetnosti pred politiki so pri naših medijih preprosto preveliki in s tem na nerazumljiv način sledi popustljivost tam, kjer bi lahko ali v svoje dobro celo morali prakticirati avtonomijo v odnosu do politikov, ki jim strežejo po življenju. Razumi, kdor more!

In ko je bil v oddaji POP TV povprašan, zakaj je potrebno zbirati donacije za STA, se je Tonin enkrat več izognil izzivu. To je akcija novinarjev, je dejal izmikajoče; po tem, čigava je, seveda sploh ni bil povprašan. Nato pa dodal, da direktor Veselinovič jemlje kolektiv novinarjev STA za talce in če tega ne bi storil, torej igral ugrabitelja, »bi ta problem že bil rešen«.

Višja etična pričakovanja

Toninovo stalno izmikanje glede avtoritarnih ravnanj vlade, katere skrajno pomemben del je, nas pripelje do ključnega momenta presojanja in ocenjevanja politikov glede njihovih etičnih postopanj. Naj znova pojasnim svojo tezo: v političnem prostoru smemo gojiti višja moralna pričakovanja do tistih strank in politikov, ki so vanj vstopili z izrecno ali neizrecno obljubo po moralnosti, zavezanosti resnici in na primer sledenju božjim zapovedim. Krščanski demokrati so nesporno takšni po svojem profilu, zato koncesije v smislu odpuščanja odpadejo kot prve.

In ko govorimo sesuvanju demokracije, blokadi imenovanja evropskih tožilcev in sadizmu v uničevanju medijev, se bodo morali v Novi Sloveniji navaditi, da za njih pač obstajajo višji standardi etičnih pričakovanj javnosti. Le kako naj bomo zadovoljni s Toninom pojasnilom, da kadruje lastnega podpredsednika stranke v gospodarstvo, konkretno na Darsu, češ da se je izkazal za kvalitetnega! Kakšna racionalizacija pa je to po tistem, ko so v njegovi stranki razglašali umik iz gospodarstva? Samo bledičnosti in nekompetenci slovenskega novinarstva se smejo v Novi Sloveniji zahvaliti, da se iz tovrstnih zagat vedno znova izvlečejo s celo kožo in nas v posmeh še vabijo na Medijsko noč s ginom Toninom.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**