Poslovni segment

Hotel A
Mala Pirešica 12, Petrovče
Tel.: 03 571 55 52
Z avtoceste A1 lahko v restavracijo Hotela A zavijete vsak dan: od ponedeljka do sobote od 7. do 22., ob nedeljah pa od 7. do 21. ure.

Ambient:
dovolj simpatična in zanimiva arhitektura, udobna dizajnerska oprema, je pa res, da je teras(ic)a precej hrupna

Napitki:
več kot le spodobna, lepo urejena in kurirana vinska ponudba – najcenejši kozarec belega je Verusov sauvignon za 3,4, rdečega pa Santomasov refošk za 3,7 evra.

Dostopnost:
lastno parkirišče, tudi s polnilnimi mesti za elektriko; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
žafranova rižota okus in tekstura paštete

Ne tako fino:
priloge in prikuhe in njih mešanje količina in cena paštete

Karpačo stane 9,9, pašteta 10,9, rižota s kozicami 11,4, ocvrti piščančji file 12,9, filet mignon 24,2, panakota 2, sorbet pa 4,5 evra.

»Preverite prevoznost trase – saj veste, da je avtocesta A1 pogost protagonist poročil o prometnih zastojih,« je skupinico Konzumovih inšpektorjev pred odhodom na pot posvaril starosta potovanj na ono stran Trojan, ki je nazadnje dobro uro čepel v zastoju pred tedni, ko smo za nizkonakladnik popisovali dogajanje v resortu OPA; takrat enkrat nam je v oko padel tudi črn kvadrast arhitekturni objekt pri izvozu Žalec, katerega gostinsko ponudbo pod drobnogled jemljemo tokrat.

Prva reč, ki pade v oko, je, da gre, vsaj arhitekturno gledano, za precej ambiciozen objekt, ki si želi biti več kot le osnovne potrebe autobahnskih popotnikov zadovoljujoča servisna postojanka. To so poleg nas očitno prepoznali tudi predstavniki regionalne bizniserske klike, ki bolj ali manj kričave primerke iz svojih voznih parkov postavljajo na električnemu polnjenju namenjena mesta in nato sestankujejo ob v vedra z ledom potopljenih buteljkah.

Jedilni list je kratek, vsega skupaj je na njem kakšnih petnajst precej pričakovanih klasičnih postavk, ki so se na papirju zdele dovolj raznolike, v praksi pa so se potem priloge in prikuhe na glavnih krožnikih združevale v isto mešanico pečenega krompirja, pastinakovega pireja in sotirane poletne zelenjave. Začeli smo z na nekaj mestih še zamrznjenim govejim karpačem, ki je bil, potem ko se je meso segrelo, čisto spodoben. Druga hladna predjed je bila domača paštetka, ki jo v pomanjševalno obliko prestavljamo mi: onih nekaj pikic sicer odlične, lepo začinjene in mazave paštete se je namreč kar izgubljalo med rezinami in kockami popečenega kruha, ob pogledu na ceno pa so se še dodatno zmanjšali.

Žafranova rižota s kozicami je bila teksturno slovenskega tipa – torej precej suha in kompaktna, ne kremasta – a ji vsekakor ne moremo očitati nič resnega – bila je lepo obarvana, dobro začinjena in okusna. Poenoteno opremo mesovja na glavnih krožnikih sem že opisal, razlika je torej poleg cene bila predvsem v tem, da je bil ocvrti piščančji file, paniran z dodatkom sezama in koruznih kosmičev, všečno hrustljav, filet mignon pa mehak, a za odtenek preveč pečen in tudi na zgornji meji še sprejemljivega intenzivnega okusa zorene govedine. Finalna točka je bila nepretresljiva, neenakomerno zaželatinjena panakota z jagodnim prelivom in precej bolj všečen in karakteren domači sorbet iz jagodičevja.

Restavracija Hotela A zagotovo ponuja najbolj nobel obedovanje v neposredni bližini avtocestnega križa. Bolj kot familijam ali naključnim lačnim pasantom je ne le s konceptom, ampak tudi s cenovno politiko namenjena poslovnemu srečevanju, kjer so kreativnost, sezonskost in lokalnost v drugem planu za funkcionalnostjo in prezentabilnostjo. V tem pogledu jim tudi – če ne celo predvsem – po zaslugi pozornega in strokovno podkovanega natakarja stare šole ne moremo očitati kakšne resne napake in pomanjkljivosti, kakšnega hudega navdušenja pa z bralstvom tudi ne moremo deliti. Business as usual.