Navzkrižje interesov

Suzana Žilič Fišer je izredna profesorica na mariborski fakulteti za elektroniko, računalništvo in informatiko. Habilitirana je za področje »medijskih komunikacij«. Veliko dela, piše, objavlja, bila je tudi direktorica Evropske prestolnice kulture Maribor. Med drugim že dolgo sedi v strokovnih komisijah ministrstva za kulturo, ki ocenjujejo prijavljene medijske projekte. Sodelovala je tudi v zadnji, katere odločitve so bile izrazito politično pristranske, večino denarja, ki je zakonsko namenjen za razvoj medijske krajine, so dobili mediji, ki krožijo v orbiti vladnih strank in katoliške cerkve. Med njimi sta Demokracija in Nova24tv.

Zakon o medijih natančno določa financiranje programskih vsebin medijev. Določa tudi, kdo je lahko član strokovne komisije ministrstva, ki ocenjuje prijavljene projekte. Člani strokovne komisije tako ne morejo biti delavci, ki so redno zaposleni pri izdajatelju medija. To je logično, ne morejo ljudje sami sebi odrejati, koliko javnega denarja bodo dobili. Drugi pogoj je podoben. Člani strokovne komisije prav tako ne smejo biti »osebe, ki imajo kot zunanji sodelavci sklenjeno pogodbeno razmerje z izdajateljem medija ali z oglaševalsko organizacijo«.

Suzana Žilič Fišer že dolgo piše za portal Marka Crnkoviča Fokuspokus.si. Na  njem objavlja kolumne. Fokuspokus pa je del medijske hiše Večer, ta objavlja kolumne s portala, pa tudi prispevke, ki jih spiše Suzana Žilič Fišer. Večer je poleg tega eden izmed redkih klasičnih slovenskih medijev, ki so bili na razpisu ministrstva za kulturo uspešni. Za regionalne vsebine je dobil 19.500 evrov in nihče ne dvomi, da je do njih upravičen.

Lepo, a zakon določa, da člani komisije ne smejo imeti pogodbenega razmerja z izdajateljem medija. Ko smo Suzano Žilič Fišer spraševali, ali za kolumne dobi plačilo, je odgovorila, da ne. »Delam pro bono, že dolgo, pišem pač.« Enako trdi Marko Crnkovič, urednik Fokuspokusa.

Čeprav to drži, in o tem ne dvomimo, to ne spreminja dejstva, da sta Žilič Fišerjeva in družba Večer v pogodbenem razmerju. Tudi neplačane objave so namreč dogovor o objavi, pa čeprav neplačani. Gre za vprašanje prenosa avtorskih pravic, mediji so gospodarske družbe, od objavljenih prispevkov imajo koristi oboji, avtorji in medijske hiše – ne glede na to, ali so ti prispevki plačani ali ne. Tudi kadar obstaja zgolj ustni dogovor o objavi, je to oblika pogodbenega razmerja. Suzana Žilič Fišer je samo letos na Večerovem Fokuspokusu objavila 11 prispevkov. Med drugim je pisala tudi o svoji vlogi v Simonitijevi komisiji, v kolumni je potarnala, da jo imajo v času desnih vlad za »agitatorko«.

Ne dvomimo o strokovnosti Suzane Žilič Fišer, a navedimo zgolj en primer, kako je delala Simonitijeva komisija. Pri merilu »politične uravnoteženosti« je Nova24tv dobila devet točk od mogočih desetih, štirje od petih članov komisije so ji prisodili po dve točki, en član komisije pa eno točko. Pri istem merilu je Mladina dobila nič točk. Suzani Žilič Fišer in drugim članom komisije, med njimi sta recimo podpornika SDS Borut Rončević in Matej Makarovič, se torej zdi Nova24tv bolj objektivna in uravnotežena kot Mladina. Ali pa denimo Radio Študent. Ali pa Dnevnik.

Suzana Žilič Fišer se je v vlogi članice komisije znašla v navzkrižju interesov. Hkrati krši zakon, saj kot članica komisije ne bi smela sodelovati z izdajateljem medija. To bi moral biti izločitveni razlog. Ker strokovna komisija ni sestavljena v skladu z zakonodajo, je njena sestava nezakonita, s tem pa je izkazana postopkovna kršitev v javnem razpisu. Tudi zato bi moral biti razpis medijskega sklada razveljavljen.

A bodimo iskreni, vloga Suzane Žilič Fišer je pri vsem skupaj minorna. Morda naivno sodeluje pri politični zlorabi proračunskih sredstev, morda se slepi, ko pravi, da kot znanstvenica poskuša predstaviti »objektivno sliko«. A vse to je ne odvezuje odgovornosti.

Zaradi spornih rezultatov razpisa se bo na sodišče obrnilo več medijev, med njimi Dnevnik, Radio Študent, pa tudi Mladina.