Pajdaški kapitalizem

Domoljubje ni samo obešanje zastav. Domoljubje je veliko več. Ne sramuje se materinega jezika. Namesto domačih poimenovanj raznih lokalov nas pogosto nagovarjajo tuje besede. Namesto njih bi nas lahko vabili domači izrazi, čim bolj duhoviti. Ko se s pesmijo predstavljamo tujemu občinstvu, bi namesto zgolj tujega jezika lahko uporabili dvojezičnost – tako bi drugi lahko začutili zven našega jezika. Še bi lahko naštevali, pa naj bo dovolj.

Domoljubje ni negiranje naših arhitekturnih značilnosti. Naše podeželje se spreminja v urbanizirana predmestja, v katerih podoba hiš ne odraža posamične arhitekturne regije, temveč odraža trenutni modni trend. Namesto da bi podobe hiš izhajale iz prvinskosti okolja, se v naše okolje raje vnaša tuje vzorce. Po eni strani se pri nas čutimo ogroženi od drugih kultur, po drugi strani pa sami nekritično vnašamo v svoje okolje (tudi v svoj jezik) tujke od drugod. Domoljubje je ohranjanje naše prvinskosti. To pa ne pomeni negiranja razvoja in zaostajanja v nekem prejšnjem času, temveč nadgradnjo naše prvinskosti z novimi dognanji. Ko kot turisti obiskujemo druge kraje, nas navdušujejo naselja, ki so odraz tamkajšnje krajine, naši domači kraji pa se spreminjajo v neko instant podobo trenutnih modnih trendov. Treba je preseči nivo obsedenosti sledenja modnim trendom (na vseh področjih, na vseh nivojih). Potrudimo se, da naš prostor ne bo le skupek vsega videnega od nekod drugod, temveč bo naš prostor imel svojo identiteto.

Dvorišča hiš postajajo puščave, kjer ni prostora za biotsko raznovrstnost, temveč je prostor za enovrstne trate, obdane s pločevinasto ograjo (take ograje se ob obsijanosti s soncem pregrevajo) ali obdane z neavtohtonim kamnitim nasutjem v kovinsko ogrodje (ki se tudi pregreva ob obsijanosti s soncem). Na takih dvoriščih ni prostora za metulje, ptice, …. – za življenje. Pravo nasprotje domov iz prejšnjih let, ko je domače dvorišče bilo polno raznovrstnih dobrot – češenj, sliv, …, na cvetoči trati pa si lahko užival med pisanimi metulji. Prejšnja domačnost izumira.

Beseda domoljubje bi naj izražala, da ljubimo svoj dom, svojo domovino. S potrošniškim sledenjem modnim trendom pa prejšnja domačnost domov in njihovih dvorišč izginja in se spreminja v bivališča po zadnjih trendih, velikokrat povsem brezdušna. Menjavanje pohištva, ograj, … ne zaradi dotrajanosti ali izgubljene funkcionalnosti, temveč samo zaradi sledenja trenutnim trendom, po nepotrebnem izčrpava naravne vire, obenem pa ustvarja prostor, od katerega se zlahka odtrgamo, saj pravzaprav na nič nismo navezani – to pa ni dom v pravem pomenu besede, je le bivališče. Domoljubje vedno bolj postaja prazna beseda, izkazuje se le z izobešanjem zastav.

Ne dolgo nazaj je bil pomemben vsak najmanjši košček obdelovalne zemlje, da je pomagal prehraniti lačna usta. Današnji človek pa izgublja stik s svojim temeljem – obdelovalno zemljo. Mnogim je rodovitna zemlja pomembna samo kot čim višje nasutje na lastni parceli, na tem visokem nasutju pa potem raste neplodna trata. Toda temelj naše prehranske varnosti niso nakupovalni centri (ki zasedajo prej obdelovalne površine), temveč obdelovalna zemlja. Potratno izgubljanje obdelovalne zemlje ni domoljubno ravnanje.

Onesnaževanje okolja ni domoljubno ravnanje. Naši domovi bodo brez prave vrednosti, če bodo onesnaženi ozračje, tla, pitna voda. Vse bolj nas ogrožajo podnebne spremembe, obnašamo pa se, kot da naši domovi niso ogroženi. Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Toda večina tega segrevanja sploh ne opazi, ker v očeh večine štejejo le večtedenske neznosne vročine, od zadnje daljše vročine pa je minilo že nekaj let. Pretople zime, posledično prehitro brstenje, potem pa uničujoče pozebe se večine ne dotaknejo. Tudi se jih večinoma ne dotakne drugačen razpored padavin. Še najbolj se ljudje zdrznejo ob vedno pogostejših neurjih in poplavah. Spet lahko slišimo, da je bilo lansko leto najbolj vroče leto v Evropi, hkrati pa je bila pretekla zima tudi najbolj topla do sedaj – s temperaturami, ki so segale kar 3,4 oC nad povprečje zadnjih let. Vse bolj smo priče hitrim spremembam podnebja, pa ne ukrepamo. Vsi bi morali ravnati domoljubno, posamezniki in institucije, da se pogoji bivanja v naši domovini ne bi preveč poslabšali. Marsikatero današnje preseljevanje ljudi je posledica spremenjenih bivalnih razmer, ki ljudi silijo, da zapustijo svojo domovino. Storimo vse, da se to ne bo zgodilo tudi pri nas. Ponovno je treba opozoriti, da se Slovenija segreva hitreje od svetovnega povprečja.

Danes so nekateri prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi pomanjkanja vode, nekateri pa jih že zapuščajo ali jih bodo morali zapustiti v kratkem, ker bodo njihovi domovi potopljeni ali občasno potopljeni zaradi podnebnih sprememb. Na tem našem planetu bo bistveno manj problemov, če bodo ljudje lahko živeli v svojem okolju. Zato pa je treba vložiti vse napore v to, da se podnebne razmere ne bi slabšale. Pri teh prizadevanjih pa štejemo vsi – vsak posameznik in družba kot celota. Domoljubje je veliko več kot obešanje zastav.