Vizjakov vodni center

»Vedno je v ozadju neki projekt, neka konkretna investicija, ki bi jo radi speljali, pa jo zakon ovira. In potem spremenijo zakon,« komentira eden od sogovornikov prakso vladanja pri nas. V občini Brežice, od koder prihaja okoljski minister Andrej Vizjak, imajo pripravljen projekt Dostopni vodni center Brežice. Z njim želi občina ogromno akumulacijsko jezero, ki je nastalo iz prosto tekoče reke Save zaradi postavitve hidroelektrarne leta 2017, spremeniti v turistično zanimivost.

Da gre za projekt, povezan z aktualno spremembo zakona o vodah, ki jo je predlagal minister Vizjak in ki bi olajšala gradnjo ob vodah, nam je potrdilo več nepovezanih sogovornikov.

V Brežicah je bila leta 2017 zgrajena hidroelektrarna. Objekt, ki na leto v povprečju proizvede okrog 1,2 odstotka letno porabljene elektrike v državi (161 GWh), je presekal Savo in močno spremenil okoliško krajino. Namesto prosto tekoče reke je v Brežicah zdaj ogromno akumulacijsko jezero, poplavljeno območje obsega 312 hektarjev, kar je 2,15-kratnik Blejskega jezera. Obdano je z visokimi umetnimi nasipi, po katerih je speljana sprehajalna pot. Poseg človeka je očiten, zlasti pri na pol izpeljanih »rešitvah«, s katerimi naj bi bila vsaj delno popravljena škoda, ki je bila naravi povzročena z gradnjo. Površine ob nasipih so videti uniformno in oskubljeno, drevesa so na enem delu posajena v povsem ravnih vrstah, ponekod le označevalne table povedo, katere živalske in rastlinske vrste naj bi tam videli. Pri enournem opazovanju ni opaziti niti rib v ribji stezi, prek katere naj bi ribe, odvisne od prosto tekoče vode, migrirale ob ogromni zajezitvi nazaj v tekočo Savo.

Vse to v Brežicah že stoji, a zdaj bi zgradili še več.

Septembra lani je občina v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije objavila javni projektni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za Dostopni vodni center Brežice. Nagradni sklad za najboljše rešitve je znašal 21.450 evrov, med štirimi prijavljenimi je prvo nagrado dobila ekipa Landstudia 015 in Elementarne.

Projekt Dostopni vodni center obsega »ureditve« šestih lokacij ob akumulacijskem jezeru, stal naj bi pet do šest milijonov evrov, župan Ivan Molan upa na sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Strošek vključuje že porabljenih četrt milijona evrov, ki so šli ob gradnji hidroelektrarne leta 2017 za »pripravljalne« ureditve, ki bodo recimo omogočile križanje predvidene kajakaške steze in ribje steze. Že uvodoma gre opozoriti, da se v akumulacijskem jezeru – »brežiškem morju« – niti lokalci ne kopajo, kopališča tudi niso predvidena v projektu. Med številnimi težavami, ki jih prinesejo hidroelektrarne in zajezitve, sta kopičenje mulja, ki je obremenjen s kovinami, in višanje temperatur vode.

Vlada Janeza Janše je mandat nastopila 13. marca 2020, že 21. marca 2020 pa je imenovala novega direktorja direkcije za vode.

In kaj naj bi torej nastalo na šestih lokacijah ob akumulacijskem jezeru? Športno-turistično središče. Nastali naj bi objekti za rekreacijsko dejavnost, omenjeni so kajakaštvo, ribištvo, steze za trim, hoja, tek, kolesarstvo, fitnes in prostori za tekmovalno dejavnost. Postavljena bi bila 250-metrska umetna kajakaška proga na akumulacijskem jezeru, kjer bi potekali veslaški in kajakaški treningi ter tekmovanja. Predviden je »vodni objekt, s katerim se bo ustvaril stoječi vodni val«, ki bi omogočal surfanje, »uredi se dostop na val v obliki ploščadi«. Projekt opisuje tudi druge aktivnosti, omenjeni sta opazovanje ptic – zlasti ptic na umetnem otoku sredi akumulacijskega jezera, in vaje civilne zaščite. O slednjem eden od sogovornikov, lokalec iz Brežic pripomni: »Tukaj je zelo vplivna skupina ljudi okoli stranke SDS, ki je, podobno kot obrambni minister Matej Tonin, navdušena nad vojaškimi poligoni. Ker vedo, da morajo za tak projekt dobiti naklonjenost lokalcev, razlagajo, da se bodo na akumulacijskem jezeru izvajale vaje v reševanju v ekstremnih razmerah na vodah, s simulacijo valov. Pri takih ’podjemih’ se v občinah delijo ’bonbončki’, javni, občinski projekti koristijo izbranim posameznikom.« Omenimo podatek iz aktualnega letnega poročila Komisije za preprečevanje korupcije, ki opozarja na menedžiranje slovenskih občin: v letu 2020 je komisija prejela 316 prijav suma korupcije, največ se jih je nanašalo na poslovanje občin in javnih zavodov. Stranka SDS je sicer najmočnejša v občinskem svetu Brežic, ima devet od 30 članov.

Središče projekta bi bil Vodni kajakaški center, ki bi se raztezal v bližini hidroelektrarne na šestih hektarjih, torej 60.000 kvadratnih metrih. Osrednja stavba kajakaškega centra bi bila čolnarna, velikosti 1000 kvadratnih metrov, deloma dvoetažna, ki bi vključevala – povzeto iz gradiva – gostinski obrat, trgovino s kajakaško opremo, prostor za hranjenje čolnov, prostor za izposojo, hranjenje in pranje opreme, garderobe in sanitarije, pisarno in sejno sobo, prostore za fizioterapijo, masažo, zdravniški pregled, psihološko svetovanje, prostore civilne zaščite. Predvideni so otroško igrišče velikosti 500 kvadratnih metrov, površine za gledalce in parkirišče, in sicer 40 parkirnih mest za avte, dva za avtobuse ter v času tekmovanj še 70 za kombi vozila.

Čeprav gre za objekte v javni rabi in ne za zasebne plaže in vile, ki jih menda želi z novim zakonom onemogočiti minister Vizjak, projektno gradivo navaja: »Celotno območje vodnega centra se ogradi, da onemogoča dostop nepooblaščenim osebam izven obratovalnega časa (ograja višine 2 m)«.

Blizu kajakaškega centra sta predvideni še dve od skupno šestih »ureditev«, ki so del projekta – lokacija »parkirišče in montažne tribune« denimo predvideva 160 parkirnih mest, »pristan Vrbina« poleg pristanišča, pontonov, čolnarne tudi denimo »površine za fitosanitarno dezinfekcijo čolnov« in »kontejnerske sanitarije«. Slednje so predvidene še na več drugih lokacijah. Gradivo razkriva, da je občina na razpisu želela tudi idejo za objekt na drugi lokaciji, to je v pristanu »Deželna meja«, čeprav prostorski načrt tam objektov ne predvideva. »Investitor kljub temu želi pridobiti idejo o takšni ureditvi,« so zapisali. Objekt bi bil velikosti petih ladijskih kontejnerjev, v njem bi bil center za športe na vodi. Ambicija po še dodatnih objektih in pozidavah torej je.

Razpisna dokumentacija sicer razkriva, da so pristojne institucije podale vrsto »projektnih pogojev«, torej izpostavile več težav projekta. Območje urejanja namreč sodi pod različne zaščite, del območja denimo sodi pod varstveni režim kulturne dediščine, večje območje pod Naturo 2000. Spomnimo; lani poleti je minister Vizjak v intervjuju za Gospodarsko zbornico Slovenije napovedal, da bo na ravni EU predlagal revizijo območij Nature 2000: »Ta proces bo nekdo moral sprožiti, kajti doslej so bili sproženi samo obratni procesi, kako varovana območja dodatno širiti, zaščito dodatno zaostrovati.« Govoril je, seveda, o krčenju zaščitnih območij, ki po njegovem zgolj ovirajo razvoj.

In na kaj opozarjajo institucije? Že iz povzetih pripomb zavoda za varstvo narave izhaja, da nasprotuje več »rešitvam«, denimo umeščanju parkirišč in sanitarij kar povsod, ter predlaga usmerjanje obiskovalcev k hoji in sanitarije le na centralni lokaciji, kjer bo mala čistilna naprava. Parkirišča so v projektu predvidena kar na treh od šestih lokacij ob jezeru, z 282 mesti. Zavod zahteva, da jih ni na travniških površinah, da ne posegajo v mirna območja in območja, ki so bila zaradi hidroelektrarne vzpostavljena za živali in rastline. Opozarja tudi, da mora biti deponija gradbenega materiala zunaj območij Natura 2000 in zunaj meje naravne vrednote. V direkciji za vode opozarjajo, da morajo biti predvidene lokacije za mehanično, toplotno in kemično čiščenje plovil zunaj poplavnega območja in vodne infrastrukture. Opozarjajo na karte poplavne nevarnosti, ki so še v izdelavi, čeprav so ključne za presojo gradenj. Svarijo pred posegi na nasipe, ki ne smejo povzročiti poškodbe tesnilne membrane. Zavod in Direkcijo smo sicer prosili za celotni izdani mnenji o brežiškem projektu, a ju do zaključka redakcije niso posredovali, kot tudi ne odgovora, kako bo na projekt vplivala sprememba zakona o vodah.

Iz občine Brežice pa odgovarjajo, da sprememba »ne bo bistveno vplivala na vsebinsko izpeljavo načrta«. Iz objav na občinski spletni strani je sicer jasno, da župan Ivan Molan podpira Vizjakove popravke zakona. V občini dodajajo, da je bil Vodni center prostorsko umeščen s sprejetjem Uredbe o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice (ta je bila izdana v času Janševe vlade 2021/13), zdaj pa da bodo morali biti zanj »pridobljeni vsi pogoji in vsa strokovna mnenja«. Občina tudi še ni vložila zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, so potrdili, da čakajo na usodo zakona, pa je špekulacija.

Ob vprašanju, komu bi koristile spremembe zakona o vodah, katerih avtor je minister Andrej Vizjak in ki jim ostro nasprotuje celotna stroka – tudi največji strokovnjak za celinske vode pri nas dr. Mihael Jožef Toman, gre spomniti, da minister ves čas mandata predvsem pospešuje investicije – zlasti gradbene posege v naravo, tudi v njegovem lokalnem okolju. Spomnimo na projekt hidroelektrarne Mokrice, za katerega je bil pristojen v prejšnji službi v brežiški družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi in ki ga zdaj z različnimi metodami pospešuje kot minister. V ta projekt poskuša recimo iz sklada za podnebne spremembe skanalizirati 36 milijonov evrov v naslednjih treh letih, čeprav projekt zaradi okoljske spornosti ni mogel pridobiti gradbenega dovoljenja po ustaljenem postopku. Vse pove njegova izjava: »Okolje, narava, vse te svari so vrednote, ki morajo biti spoštovane, vendar na postopkovno učinkovit način, da lahko investitor v doglednem času začne delo.« 

37. člen

Kaj bi se lahko gradilo na vodnih in priobalnih zemljiščih Spremenjeni 37. člen zakona o vodah bo, če bo referendum 11. julija neuspešen, odprl možnost gradnje tako imenovanih objektov v javni rabi po gradbenem zakonu. To pomeni, opozarjajo strokovnjaki, množično širitev nabora možnih gradenj na vodnih in priobalnih zemljiščih, ki pomenijo naravno vodno javno dobro in imajo pomembno vlogo pri varovanju voda in poplavne varnosti. Gre za gostinske stavbe, hotelske stavbe, stavbe za kratkotrajno nastanitev, gostilne, restavracije in točilnice, poslovne in upravne stavbe, stavbe bank, pošt, zavarovalnic, poslovne stavbe, trgovske stavbe, sejemske dvorane, razstavišča, bencinske servise, stavbe za promet in izvajanje komunikacij, terminale, garažne stavbe, stavbe za kulturo in razvedrilo, stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, stavbe za zdravstveno oskrbo, za šport, stavbe za opravljanje verskih obredov itn. Strokovnjake pri pozidavi vodnih in priobalnih zemljišč skrbi tudi druga nova izjema, to so tako imenovani enostavni objekti, ki ne potrebujejo prijave začetka gradnje in gradbenega dovoljenja.

Direkcija za vode

Vizjakov človek že osmi dan vlade Eden ključnih argumentov ministra Andreja Vizjaka za zakon o vodah je, da bo po novem odločanje o posegih v vodna in priobalna zemljišča strokovno, torej bo potekalo v Direkciji za vode, in ne več politično, v vladi. A vlada Janeza Janše je mandat nastopila 13. marca 2020, le osem dni kasneje, 21. marca 2020, pa je zamenjala direktorja Direkcije za vode. Za vršilca dolžnosti direktorja je imenovala Romana Kramerja. Imenovanje direktorja Direkcije za vode je bilo torej nesporno ena od političnih prioritet aktualne vlade oziroma okoljskega ministra Andreja Vizjaka (SDS). Kramer je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva in je bil prej »vodja obrata za čiščenje odpadne vode na Vodovod-kanalizaciji Celje, vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo na MO Celje in vodja izgradnje čistilnih naprav ter vodja obrata za čiščenje odpadne vode. Bil je tudi član uprave za komercialno področje in direktor mostogradnje v Ingrad VNG Celje ter projektant hidrotehničnih objektov v Nivo Celje.« Glede domnevne depolitizacije postopka pa je pomembno naslednje: po »starem« je občina pobudo za zoženje priobalnega pasu naslovila na okoljsko ministrstvo, ki je vlogo v strokovno presojo posredovala Direkciji za vode. Če je slednja izdala negativno mnenje, ga je posredovala ministrstvu, ta pa občini. Če je direkcija dala zeleno luč za poseg, pa je ministrstvo pripravilo uredbo in jo poslalo v potrditev še vladi. Z Vizjakovo novelacijo zakona o vodah pa bo investitor vlogo vložil kar v direkcijo. Če bo ta ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za izdajo vodnega soglasja, bo vlagatelju sama izdala odločbo.