Dremajoča moč ljudstva

Avtor Janko Lorenci v prispevku predlaga akcije ljudskih zahtev bodočim vladajočim garnituram, ki bi jih obvezale, da se ukvarjajo z varstvom okolja na »trajnosten« in na »trajen« način. Naj bi pridobili nazaj pravice do »referenduma« na način, ki bi omogočil referendumsko odločanje v primernejši in demokratični obliki (zadnji primer referendumskega odločanja glede neprimernih vsebin Zakona o vodi – le zakaj je zaradi nezakonitosti in protiustavnosti novih zakonskih določil treba na tak zamuden, utrujajoč in drag način angažirati množice volivcev, da opravijo delo oblastnih, nadzornih in pravnih služb s ciljem, da zakon upošteva ustavna določila in EU Direktive?!), naj bi zagotovili ljudstvu pravico do nedotakljivosti in varnosti nadzornih inštitucij (računsko sodišče, RTV, itd.) mimo posameznih mandatov vsakokratnih vladajočih struktur, naj bi uvedli absolutno prepoved gradnje na dobri kmetijski zemlji, naj bi trajno in maksimalno zavarovali vodo in zrak.

Še bi lahko naštevali – naj bi uredili trajnostno – racionalno, nadzorovano - rabo energije, naj bi uredili prometne režime na trajnostni način, s poudarkom na uvedbi javnega potniškega prometa na optimalni način – trenutna vlada je ravnokar izpustila možnost vplivanja na potovalne navade državljanov, ko je delavcem javnega sektorja urejala sindikalne pravice, in v »paket« ni vključila ponudbe vozovnic javnega prevoza na delo, namesto finančnega povračila za to (kaj takega bi seveda težko izvedla, saj v državi vlada popolno razsulo ponudbe javnega prevoza, za to si vsi pomagamo z lastnim zasebnim in trpamo naselitveni prostor z vedno več avtomobili – pa čeprav električnimi?!), naj bi uvedli trajnostno urbanistično urejanje naselij, naj bi opremili naseljena območja s centri storitvenih dejavnosti v radiju peš dostopnosti nekaj minut (varne) hoje (ne pa, da dovoljujemo »tržni pristop« za urejanje lokacij bankam in pošti, pa »špekuliramo« s »konkurenčno« ponudbo obveznih osnovnih šol, ki jim dovoljujemo raznolikost ponudbe, od lokacije, do lokacije, ipd., itd.) Vse te vsebine se urejajo v prostorskih aktih, izhajajo pa iz vsebin okoljevarstvene, prostorske in gradbene zakonodaje.

Iz opisanega izhaja, da bi morali vso pozornost posvetiti temu, da v bodoče Zakone, ki obravnavajo ta področja, uveljavljamo z »ustavno (dvotretjinsko) večino« v parlamentu. Neprestano spreminjanje po političnih potrebah je treba ustaviti!

Prostorska in gradbena zakonodaja menjata vsebine še pogosteje, kot vsaka štiri leta. Take razmere onemogočajo kakršen koli »vzdržen« red v okolju in v prostoru, ki postaja plen špekulantov take in drugačne vrste. Povedno je konstantno in vedno novo odpravljanje »administrativnih  ovir«, ki je vse kaj drugega, kot to.

Nemogoče je že postalo dejstvo, da od osamosvojitve dalje politična opcija, ki pride na vlado, ruši (ali je prisiljena popravljati) bolj ali manj vse, kar je prejšnja vzpostavila (začel je DEMOS, ki si je zadal, da bo odpravil vse »boljševistične« pridobitve – z enako obrazložitvijo!).

Avtor kolumne izpostavi tudi potrebo, da se vzpostavi preferenčno glasovanje, dodati bi morali še, da se vzpostavi osebna odgovornost poslancev in predstavnikov oblasti za sprejemanje škodljivih odločitev.

Čas bi že bil, da nekdo naredi primerjavo, kakšna pravila glede tega veljajo na primer v Nemčiji (kaj doleti na primer župana, če izsili prostorsko neumno, predvsem pa škodljivo ureditev, bolj ali manj nezakonito).

Pri nas za sprejemanje neustreznih vsebin prostorskih aktov (z vsemi sicer potrebnimi ureditvami vplivov na okolje) nihče ne odgovarja – niti izdelovalec (projektant), niti uprava (pripravljavec), niti politika (poslanci in svetniki).

Da ne omenjamo permanentno neučinkovitost vseh vrst inšpekcij – okolijskih in gradbenih še posebej, urbanistično smo pa ukinili takoj ob osamosvojitvi – je bil že kakšen interes za vsem v ozadju.

Ob tem smo ukinili tudi temeljno »celico« oblikovanja naselij in funkcij v njem, to je »gradbeno parcelo« (»spotika« denacionalizaciji in privatizaciji (grajenega) »javnega dobra«), ki je še do danes nismo vzpostavili nazaj.