2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Domoljubni interesi
Predstavljamo dokumente, na podlagi katerih je skrajno Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot dobilo status društva v javnem interesu
Urban Purgar (levo) s svojimi ljubitelji tradicionalnih vrednot med oviranjem petkovega protesta 19. februarja 2021
© Borut Krajnc
Ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Vasko Simoniti, je konec maja ljubljanskemu Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture. Od ministrstva smo v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zahtevali dokumentacijo o postopku in jo prejeli.
Podelitev statusa je dvignila precej prahu, saj je zastopnik in predsednik društva Urban Purgar eden pomembnejših članov Rumenih jopičev. Torej zamaskirane združbe, katere člani so v zadnjih dveh letih denimo javno salutirali z iztegnjeno desnico, prepoznavnim nacističnim pozdravom, potetovirani pa so z znamenji, kot je 88, ki simbolizira HH ali Heil Hitler, in strašijo ljudi po avtonomnih conah – na tviterju se promovirajo s ključnikom #PorušimoMetelkovo. Hkrati je ravno Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot ustanovitelj Nacionalne tiskovne agencije – NTA, katere samooklicani urednik Aleš Ernecl se je nedavno javno predstavil kot »editor chief of new Slovene fascist media called NTA«, torej kot glavni urednik novega slovenskega fašističnega medija NTA.
Zelo nenavadno bi torej bilo, če se v javnosti ob podelitvi statusa Purgarjevemu društvu ne bi postavljala vprašanja. Najmanj vprašanje, s katerimi kulturnimi projekti je to društvo izpolnilo zakonske zahteve za pridobitev statusa. Ministrstvo bi lahko, seveda, samo razkrilo vsebino in podatke, namesto da je pojasnjevalo občutja ministra Simonitija. Ta se je denimo že pred dvema tednoma s posebno izjavo odzval na poročanje novinarke RTV Špele Kožar in »odločno zavrnil očitke glede podpore neonacizmu«, ker »pravzaprav z gnusom zavrača vse totalitarizme« in »vse dediče ter simpatizerje totalitarizmov (komunizma), ki jih je tako v slovenskih medijih kot tudi politiki še vedno v izobilju«. Navedel pa ni recimo niti enega dosežka v kulturi, s katerim je društvo upravičilo pridobitev statusa.
Aleš Ernecl z majico domobranskega poveljnika Leona Rupnika v Državnem svetu
Po prebiranju dokumentacije lahko pritrdimo – z grenkobo in ne v šali –, da je dosežke res težko navesti.
»Status društva v javnem interesu želimo pridobiti zaradi želje naših podpornikov in simpatizerjev po donaciji dohodnine,« je v obrazcu za pridobitev statusa utemeljil Purgar. Razkril je, da ima društvo štiri člane (ne pozabimo, da okoljski minister odvzema status okoljevarstvenim društvom z manj kot 50 člani) in da je poslanstvo društva »širjenje pomena tradicionalnih vrednot in kulturne dediščine Slovencev; ustvarjanje, organiziranje in prirejanje javnih predavanj in multimedijskih predstavitev na tematiko kulturne dediščine Slovencev«. O izobrazbi ali kvalifikacijah četverice v gradivu ni navedb.
Kot projekte, ki jih je društvo v zadnjih dveh letih izpeljalo v javnem interesu kulture, je Purgar v preglednici za leto 2019 navedel izdajo knjige Evropa narodov in nato štirikrat navedel »Domoljubni večer in predstavitev knjige Evropa narodov«. Enkrat naj bi bili ta večer na Cankarjevi 11 v Ljubljani (tam je sedež tako imenovanega Muzeja slovenske osamosvojitve VSO, to je Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, ki mu predseduje notranji minister Aleš Hojs) in trikrat na naslovu Depala vas 20, kjer Google pokaže starejšo hišo. Pri knjigi Evropa narodov v vlogi ni omenjeno, da so njeni avtorji pripadniki Generacije identitete, člani gibanja, ki zagovarja homogeno (belo) Evropo. Za leto 2020 je Purgar navedel tri projekte društva: v Depali vasi 20 so spet pripravili omenjeni domoljubni večer, prek spleta so dvakrat izpeljali delavnico »Pomen SLO kulturne dediščine in zgodovine Slovencev« in decembra še projekt »Promocija izdelkov vezenine«.
Iz odločbe ministrstva (postopek je vodila višja svetovalka I Marjetka Comino) je razvidno, da je ministrstvo aprila zahtevalo dopolnitev vloge, maja pa je pozitivno mnenje za dodelitev statusa izdala tudi strokovna komisija za področje knjige (na spletni strani ministrstva so navedeni njeni člani: dr. Jonatan Winkler, Paulina Tania Korošec Kocmur, dr. Matija Ogrin). Poleg knjige Evropa narodov, ki je bila po Purgarjevih navedbah prodana v 282 izvodih, je društvo v vlogi poudarilo še izdajo knjige Manifest za domovino iz leta 2018, »ki je prodana v 1232 izvodih in je najbolj prodajana knjiga spletne knjigarne www. vseknjige.si«. Tudi avtorji Manifesta za domovino so pripadniki Generacije identitete. Ponekod po Evropi so identitarci zaradi skrajnih idej pod nadzorom policije, pri nas očitno pridobivajo kulturniške statuse. Pri tem je nenavadno, da je Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot priglasilo izdajo knjige leta 2018, v poslovni register pa je bilo po podatkih agencije AJPES vpisano šele 5. marca 2019. Je društvo enako Generaciji identitete?
Izsek iz vloge društva iz 26. 3. 2021.
Rubrika z dokazili o izvedbi omenjenih projektov je precej prazna, ponekod je očiten komunikacijski šum. V vrstici »pomembnejši odzivi v medijih« je Purgar napisal: »Najbolj prodajana knjiga v spletni založbi. Prodanih 1232 izvodov.« So pa priložili pet priporočil. Nova obzorja, podjetje v madžarsko-esdeesovski lasti, so potrdila, da je društvu izdalo obe knjigi. Predsednik društva rokodelcev Slovenije David Mojškerc je potrdil, da sta »Žan Žalec in Urban Pergar« leta 2020 res »večkrat sodelovala pri izdelavi in promociji izdelkov vezenine«, ki so »napisi ali simboli z ročnim tradicionalnim vezenjem na tekstil in podobne materiale«. Izvedbo delavnic o pomenu kulturne dediščine sta potrdila zastopnika Športnega društva za študente Fakultete za upravo Rasim Ćehić in Študentskega društva Utrip Rok Petrič. Podjetnik Jure Štauber, ki se ukvarja s prevozi oseb, pa je potrdil, da so člani društva njegovim strankam med drugim »večkrat razkazali Ljubljano«. Kakorkoli, ministrstvo je Purgarjevemu društvu priznalo izpolnjevanje kar petih kriterijev za status (zahtevani so vsaj trije), in sicer, če jih strnemo, prispevek k ohranjaju kuturne dediščine in identitete slovenskega naroda ter organizacijo izobraževanj, delavnic in kulturnih dogodkov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.