3286,08 kvadratnega metra

Slab teden po objavi članka Kvadratura kroga, v katerem smo opisali že 30 let trajajoče prostorske težave Prirodoslovnega muzeja Slovenije, smo z ministrstva za kulturo (MK) dobili delne odgovore na svoja vprašanja. Seveda prepozno, članek je izšel v petek, 18. junija, v prilogi Bivanje. A kljub temu smo se razveselili odgovora in dokumenta – Idejne zasnove za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti in dozidavo obstoječega kasarniškega objekta na Metelkovi 6 v muzejsko stavbo. Na ministrstvu so pripisali, da je za zdaj pripravljena le prostorska umestitev Prirodoslovnega muzeja v stavbo na Metelkovi 6, o samem projektiranju pa se s projektantom še pogajajo.

Poslani dokument je imel le besedilni del, brez grafičnega – manjkali so torej risbe in načrti. A že na drugi strani dokumenta smo ugotovili, da datira iz novembra 2018 (čas ministrovanja Dejana Prešička). Kaže, da so uradniki na ministrstvu potrebovali slab teden, da so iz predala potegnili štiri leta star dokument. Glede na datacijo dokumenta je razvidno, da je ta posledica predhodne odločitve MK iz leta 2017 (čas vlade Mira Cerarja in ministrovanja Toneta Peršaka), naj se poskusi Prirodoslovni muzej umestiti v muzejsko četrt na Metelkovi.

Vendar je direktorica Prirodoslovnega muzeja Breda Činč Juhant že takrat opozorila, da je selitev na Metelkovo mogoča le pod pogojem, da muzeju tam zagotovijo vsaj 5000 kvadratnih metrov. Idejna zasnova pa v bistvu pomeni le preveritev, kolikšen volumen se sploh lahko dodatno pridobi na Metelkovi 6, kjer danes domujejo številne nevladne organizacije. Preveritev je pokazala, da se poleg prvotnih 2629 kvadratnih metrov stavbe lahko pridobi le še 657 kvadratnih metrov. Tako bi bila skupna kvadratura prenovljene in dozidane stavbe, kot je razvidno iz dokumenta, največ 3286 kvadratnih metrov. Morda bi lahko s poglobitvijo kleti na več kot dve etaži pridobili še dodatnih 400 kvadratnih metrov, torej bi jih bilo skupaj 3686. A tudi to je daleč od minimuma, ki ga muzej potrebuje – torej vsaj 5000 kvadratnih metrov. »Približno toliko so predvidevali tudi načrti za novogradnjo v Biološkem središču, ki so bili končani leta 2004. Optimalno pa bi bilo, če bi bilo prostora še enkrat toliko. Od takrat je minilo približno 20 let. Medtem je muzej prevzel tudi obsežne naravoslovne zbirke. Naši kustosi so predvideli dotok gradiva v prihodnjih 30 letih in ocenili, da kvadratura, kakršno potrebujemo danes, ne bo večno ustrezala. V tej luči si bomo prizadevali, da nam ministrstvo na Metelkovi zagotovi največjo mogočo kvadraturo in da se v prihodnji viziji ohrani tudi novogradnja,« pojasnjuje direktorica muzeja Breda Činč Juhant.

Avtor idejne zasnove Prirodoslovnega muzeja na Metelkovi 6 je arhitekt Miroslav Kvas, med drugim je bil do nedavnega v službi pri Lions klubu kot guverner kluba. Kvas je z arhitektoma Samom in Gorazdom Grolegerjem leta 1994/95, ko je MK postalo lastnik nekdanje avstro-ogrske vojašnice na Metelkovi, zmagal na javnem natečaju za preureditev vojašnice v muzejske stavbe. Grolegerja sta prevzela projektiranje Slovenskega etnografskega muzeja, stavbe +MSUM in objekta, kjer domuje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Kvas pa stavbo – oziroma depandanso – Narodnega muzeja. Njegova naloga je le še preureditev Metelkove 6 v Prirodoslovni muzej. A prav to preureditev lahko poimenujemo »kvadraturo kroga«, saj ni nobenih možnosti, da bi s prenovo (iz osnovnih 2629 kvadratnih metrov) zagotovili vsaj 5000 kvadratnih metrov, ki so minimum za rešitev prostorskih zagat Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Z nezadostno kvadraturo pa bodo onemogočili nadaljnji razvoj in prihodnost tega muzeja.

Glede na navadno zelo dolg odzivni čas ministrstva za kulturo se postavlja resno vprašanje, koliko časa se bo Prirodoslovni muzej z Narodnim muzejem še prerival v skupnih prostorih na Prešernovi cesti v starem Rudolfinumu. Napoved ministrstva, da bi se muzej lahko preselil na Metelkovo 6 že leta 2024, se zdi z današnjega vidika utopična. Navsezadnje je Narodni muzej že dobil dodatne prostore, Prirodoslovni pa je leta 2004 (v času prvega ministrovanja Vaska Simonitija, ki je baje presodil, da bi to bila nesmiselna naložba) izgubil možnost za preselitev v novo sodobno in prostorno stavbo v Biološkem središču ob Večni poti v Ljubljani.