Dijaki brez ustreznih prostorov

Ni miru za Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo 

Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo (SŠOF) je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ponovno pustilo povsem samo na čistini. Ni bilo dovolj, da jo je leta 2019 na milost in nemilost prepustilo Mestni občini Ljubljana in Festivalu Ljubljana, ki sta jo želela izgnati iz matične stavbe v Križankah. Letos jo prepušča iskanju ustreznih nadomestnih prostorov za pouk, potem ko je zasebni investitor gradnje stavbe Elipsa na Roški ulici, kjer je SŠOF v zgradbi Srednje ekonomske šole izvajala del pouka, pri opravljanju zemeljskih del stavbo tako poškodoval, da je inšpektorica do preklica prepovedala pouk v njej. Šola že zdaj izvaja pouk na treh lokacijah in zaradi polnega predmetnika imajo dijaki pouk do 16. ure; ure pri večini strokovnih predmetov potekajo v skupinah, zaradi česar obstaja dodatna potreba po prostorih. Če bi morali pouk izvajati na štirih lokacijah, je simulacija urnika pokazala, da bi se podaljšal do 17. ali celo 18. ure. To pa je nevzdržno za vse, za dijake in profesorje. Navsezadnje bi prostorsko zagato lahko rešili tudi tako, da bi Festival Ljubljana in njegove pisarne, ki se bohotijo v enem krilu Križank, izselili na drugo lokacijo, šola pa bi s tem pridobila ustrezne prostore v Križankah. Res je, da tudi Križanke v celoti ne bi zadostovale za vse potrebe šole, a z manjšo dodatno lokacijo bi lahko organizirala pouk v celoti. Toda ne, kot smo poročali že novembra 2019, je Festival Ljubljana močno lobiral za spremembo lastništva Križank. Sledili so sestanki med predstavniki mestne občine in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, na katerih so sklenili, da bo država Križanke prodala mestni občini prav z namenom širitve Festivala Ljubljana na celotni historični kompleks Križank. Takrat je vodstvo SŠOF tudi izvedelo, da je datum izselitve šole že določen – september 2022. No, za zdaj je ta selitev preklicana, toda le za kako dolgo!?

Za vodstvo šole in dijake res ni miru, saj je tokrat na nitki septembrski začetek izvajanja pouka. Pristojno ministrstvo so obvestili, da jim je uspelo najti nekaj ustreznih lokacij in stavb, kamor bi lahko začasno preselili učne programe z Roške. Ministrstvo je vse odklonilo, češ da so predragi. Zadnja ponudba ministrstva so prostori v Stegnah, kjer je na voljo le devet učilnic, za normalni potek pouka pa potrebujejo poleg Križank vsaj 20 dodatnih učilnic. »Na ministrstvu pravijo, da če bomo na okopih, nam ne bodo mogli pomagati. Gre za pritlehno grožnjo. Očitajo nam, da nismo racionalni v zahtevah in ne razumemo, da ni na razpolago primernih prostorov. Ampak to so vedeli že aprila. Preprosto ne gre za nič drugega kot za erozijo javnega šolstva,« pravi profesorica risanja na SŠOF Apolonija Simon. Takšen skrajno mačehovski odnos pristojnega ministrstva oziroma države do SŠOF, ki je v svoji dolgi zgodovini vzgojila množico uglednih slovenskih vizualnih umetnikov in umetnic, je zelo skrb zbujajoč, saj z vso vehemenco potrjuje negativni in odklonilni odnos sedanje vlade do kulture in tudi do kakovostnega javnega šolstva.