»Spontani protesti so zakoniti, njihovo omejevanje in preprečevanje pa kaznivo«

Pravna mreža za varstvo demokracije je glede na dileme, ki se pojavljajo v javnosti glede izvrševanja pravice do mirnega zbiranja in glede pristojnosti policije na javnih shodih, zapisala, da pri petkovih protestih ni šlo za organizirane, temveč spontane shode, ki imajo veliko število pobudnikov, ki po zakonu niso organizatorji protestov

V Pravni mreži za varstvo demokracije ocenjujejo, da so spontani protesti zakoniti, njihovo omejevanje in preprečevanje pa kaznivo. Od policije se tako lahko utemeljeno pričakuje, da bo na organiziranih in na neorganiziranih mirnih shodih skrbela za red in zagotovila varnost, s tem pa bo omogočeno izvrševanje pravic do zbiranja in svobode, menijo.

Glede na dileme, ki se pojavljajo v javnosti glede izvrševanja pravice do mirnega zbiranja in glede pristojnosti policije na javnih shodih, v pravni mreži pojasnjujejo, da so spontani protesti ustavno zagotovljena pravica, ki jo konkretizira zakon o javnih zbiranjih.

Zakon, kot v pravni mreži navajajo v sporočilu za javnost, ureja tako organizirane kot neorganizirane javne shode, pri čemer so oboji enako zakoniti in legitimni. Organizirani shodi so tisti, ki imajo organizatorja, organizator pa je po zakonu fizična ali pravna "oseba, za račun katere se izvede shod oz. prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnimi organi".

Pri petkovih protestih ni šlo za organizirane, ampak spontane shode, ki imajo veliko število bolj ali manj aktivnih pobudnikov, ki pa po zakonu niso organizatorji protestov. Protesti niso izvedeni za račun posameznih oseb, ampak so izraz množičnega nezadovoljstva in ogorčenja prebivalcev in prebivalk države z načinom delovanja oblasti, navajajo.

Čeprav je ustavno sodišče začasno zadržalo ureditev, ki absolutno prepoveduje spontane shode, vlada še naprej vztraja na njihovi popolni prepovedi, s kršenjem ustavnega načela sorazmernosti pa po navedbah pravne mreže protipravno posega v ustavno zagotovljeno pravico do mirnega zbiranja.

"Od policije se lahko od utemeljeno pričakuje in zahteva, da bo tako na organiziranih kot na neorganiziranih mirnih shodih skrbela za javni red in zagotovila varnost oseb, s čimer bo ljudem omogočeno izvrševanje njihovih ustavnih pravic do mirnega zbiranja in svobode izražanja. S tem namenom bo tudi Pravna mreža za varstvo demokracije še naprej izvajala opazovanje protestov."

Kot so še opomnili, je policija dolžna tudi na neorganiziranih shodih skrbeti za javni red in zagotavljati varnost ljudi. Spomnili so na določbe zakona o javnih zbiranjih ter na mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, "ki državi nalaga ne le pasivno dovoljevanje mirnih zbiranj, ampak da taka zbiranja aktivno omogoča". To pomeni, da policija mora preprečiti konflikte med nasprotujočimi si skupinami in preprečiti, da bi kdorkoli oviral ali omejeval miren shod.

Izpostavili so tudi določno kazenskega zakonika, po kateri je za preprečitev ali oviranje mirnega javnega shoda zagrožena denarna kaznijo ali enoletna zaporna kazen. Če pa to stori uradna oseba z zlorabo svojega uradnega položaja, se kaznuje z zaporom do dveh let.