Raje na večerjo

Restavracija Na pul
Drečji Vrh 16
Tel.: 051 253 752
Na pul je še posebej lepo od srede do petka od 18. do 22., ob sobotah od 13. do 16. in od 18. do 22., ob nedeljah pa od 13. do 16. ure.

Ambient:
res lepo in premišljeno obnovljeno in z veliko podrobnostmi nadgrajeno podeželsko posestvo

Napitki:
ni da ni: več kot 220 etiket od popolnoma pokrite Dolenjske in zvezdniške Slovenije do globalnih težkokategornikov tipo latour in vega sicilia

Vegetacija:
ker operirajo na fiksno zastavljenih menijih, to ni ravno k(raj) za izbirčnost; a glede na kuharsko znanje se je ob predhodni najavi mogoče kaj dogovoriti

Dostopnost:
po dolenjskih gričkih do recepcije z avtom, po posestvu pa peš; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
amuse bouche zanimive tehnike izjemna postrežba

Ne tako fino:
(pre)kratka špura in z njo omejena izbira

Nedeljsko kosilo s tremi hodi in pripadajočimi otvoritvenimi in obkavnimi prigrizki stane 27 evrov.

»Lihkar nam bo rekla, naj zapeljemo v eno dnevno sobo …« je vozniške usmeritve po dolenjskih vasicah, ki jih je tokratni odpravi narekovala svojeglava satelitska navigacija, od silnega ovinkarjenja že malo sitno pokomentiral vodja inšpektorske celice. Res je sicer, da je rodbinsko posestvo Anderličev od ponorelega sveta ločeno s kar nekaj vzponi, spusti in levo-desnimi volanskimi kombinacijami, a ko se človek na cilju skobaca iz avta in v miru položi oko na gričevnato mehkobo nature in minuciozno prenovljeno stavbno dediščino, bi si sredi nedelje težko želel biti kje drugje kot Na pul.

Mlado ekipo, ki tu zdaj skrbi za blagodat gostov, reprezentira profesionalno izjemno podkovan, ljudomil in ravno prav prisoten in jezičen vodja strežbe, ki pa mu hrbet krije prav tako resen kuharski oddelek. Sicer se nam je najprej malo povesil nos, saj je bila nedeljska izbira limitirana na dva glavna krožnika znotraj trihodnega menija s fiksno predjedjo in sladico. Vsekakor bi se nam – konceptu fiksnih jedilnikov navkljub – zdelo bolj prav, da bi bila na voljo kakšna jed več, še posebej, ko se je izkazalo, da kuhajo resnično dobro. Po drugi strani pa je res tudi to, da je onim trem jedem predhodil tris jako simpatičnih razvedrilnih prigrizkov – s krasno sirno kremo polnjen profiterol, picajzlasto sestavljena miniaturna pitica s kislo smetano, jesetrom in nepričakovano, a silno učinkovito rabarbaro ter med dva pergamentno hrustljavo pečena koščka kurje kože namazan dekadentno kremast mousse iz piščančjih jeter – ki sta mu sledila hrustljav domači kruh in kepica masla s fermentirano čebulo.

Ob predzadnji besedi prejšnjega stavka si verjetno pomislil, da so na-pulski pobje in dekle v trendu, in prav imaš. Naj ti samo povem, kaj vse počnejo s kumarami: to, da tanko narezane položijo na lepo zapečen file postrvi, ni nič takega, da pa kvadrast kos kumare marinirajo z misom, vinom in začimbami ter ga nato resno zapečejo, je pa že druga pesem, da o želiranju kumarice, ki ga izvedejo za zabavno in osvežilno kumarično-sladoledno sladico, sploh ne govorim. Tudi s češnjami delajo marsikaj: nekaj jih napol spečejo/dehidrirajo, nekaj jih vkuhajo v eksplozivno svežo omako, potem pa jih ne postrežejo s sladico, ampak z nežno zajčjo terino kot hladno predjed. Oboje – kumare v sladici in češnje v mesni predjedi – se sliši narobe, a je oboje še kako zelo prav. Tako kot sta bili prav tudi obe klasični omaki – bela maslena z ribo in močna mesna z govedino – in kot sta bila prav pripravljena oba kosa mesa: rezina hrbta perfektno rožnata od hrustljavega roba do roba, ličnica pa do stopnje »na žlico« zmehčana z dolgotrajnim dušenjem.

Na pul je s sicer limitirano, a več kot prepričljivo šprintersko kosilniško ponudbo sprožil sklep, da ga velja preveriti še v večernih edicijah, ko so na voljo pet- in sedemhodne špure. Kot je rekla Claudia v Intervjuju z vampirjem: I want some more!