Minister Poklukar, je to vaš predlog za ljudi?

»Z veliko odgovornostjo danes prihajam v državni zbor in najprej naj povem, da bi bil precej raje v ambulanti, vendar verjamem, da lahko tukaj naredim bistveno več za ljudi,« je 17. februarja letos povedal takrat še kandidat za ministra za zdravje Janez Poklukar. Pet mesecev kasneje, ko se pričakuje nov val epidemije, ob slabi precepljenosti prebivalstva in ponekod akutnih razmerah z zdravstvenimi kadri, infrastrukturo in čakalnimi vrstami minister Poklukar prednostno utira pot vladi in zasebnim lobijem za prevzem nadzora nad 3,2 milijarde evrov vredno blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Poklukarjevo ministrstvo je pred dvema tednoma, sredi poletja, v javno razpravo dalo predlog sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-V). Pripombe k predlogu, ki je objavljen na portalu e-uprava, je mogoče dati do 6. avgusta. Gre za načrtno taktiko, s katero skuša Poklukar predlog čim bolj nemoteno pripeljati do glasovalnega stroja državnega zbora zgodaj jeseni.

In kaj je bistvo predloga? Prevzem nadzora vlade nad ZZZS. Po predlogu bi se spremenili organi ZZZS: skupščino, ki zdaj upravlja ZZZS in ki za nekatere poteze potrebuje soglasje državnega zbora (na primer za spremembo višine prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje in za imenovanje generalnega direktorja ZZZS), želijo nadomestiti z novim organom svetom ZZZS.

Skupščina je zdaj 45-članska, v njej je dvajset predstavnikov delodajalcev – tudi štirje predstavniki delodajalcev javnega sektorja, ki jih imenuje vlada, in 25 predstavnikov zavarovancev –, večinoma aktivnih zavarovancev, delavcev, invalidov, upokojencev in kmetov. Logika take sestave je, da jo, kot je navedeno na spletni strani ZZZS, »sestavljajo demokratično izvoljeni predstavniki interesnih skupin plačnikov prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje«.

Novi organ, torej svet ZZZS, bi imel enajst članov, od katerih bi jih vlada neposredno imenovala pet, v svetu pa bi bil še po en predstavnik zaposlenih, študentov, upokojencev in invalidov ter dva predstavnika delodajalskih združenj. Svet zavoda bi odločal z večino navzočih članov, kar je ob dani sestavi v prid vladi. Skupščina, denimo, lahko zdaj odloča le, če je na seji več kot polovica predstavnikov delodajalcev in več kot polovica predstavnikov zavarovancev. Predlog Poklukarjevega zakona hkrati predvideva, da bi lahko minister za zdravje zadržal vse izvršitve odločitev sveta, za katere bi ocenil, da bodisi niso zakonite ali da niso skladne »s sprejeto politiko«, kakršnakoli ta je. Zdaj veljavni zakon eksplicitno določa, da skupščina ZZZS sprejema predlog prispevnih stopenj, o katerih nato odloči državni zbor, med nalogami novega sveta pa predlaganje prispevnih stopenj ni več eksplicitno omenjeno.

»Gre za povsem očitno maščevanje sindikatom za kritičnost do vladnih predlogov.«

Vlada si želi prek Poklukarjevega zakona zelo hitro podrediti ZZZS, saj je predviden le dvomesečni rok za uskladitev aktov. Tudi sicer predlog zakona ne daje nobenih strokovnih pojasnil in se ne sklicuje na kakršnekoli analize, zakaj naj bi bile predlagane spremembe potrebne. V gradivu je namen predlogov utemeljen z enim stavkom, da se želi z zakonom določiti »gibka upravna struktura« ZZZS na način, ki je »smiselno podoben sistemom, vzpostavljenim v javnih zdravstvenih zavodih«.

Sindikati so že zahtevali takojšen umik predloga zakona in napovedali oster boj. »Predlagani zakon na nezaslišan način prekinja tridesetletno tradicijo, da z vplačanimi prispevki upravljajo njihovi vplačevalci, omejuje demokracijo, prinaša diktat močnejšega. Je napoved izvotlitve socialne države in uveljavljanja – z vladnim blagoslovom – zasebnega poslovnega interesa nad javnim v zdravstvenem varstvu,« je pred dnevi opozorila Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, zdaj predsednica skupščine ZZZS. Da je predlog zakona »ob velikih težavah zdravstva in številnih potrebnih popravkih zakona zavržen«, je na zdaj že ponarodelem petkovem protestu v Ljubljani opozoril tudi Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam: »Gre za povsem očitno maščevanje sindikatom za kritičnost do vladnih predlogov, do njenega odnosa do socialnega dialoga, gre za maščevanje ZZZS, ki je zavrnil predlog socialne kapice, in gre za nastavek za odpiranje vrat zasebnikom in zasebnim zavarovalnicam v javno zdravstvo.« Počivavšek je ministra pozval, naj se raje resno loti zdravstvene reforme: »Naj na zakonski ravni uredi pravice, kjer imamo danes neustavno stanje. Naj raje ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Naj zagotovi sistemsko financiranje primanjkljaja v zdravstveni blagajni, ne pa da pobalinsko grabi po oblasti v zavodu.« Lansko epidemiološko leto 2020 je ZZZS končal s 87 milijoni evrov primanjkljaja, ki ga je pokril iz lastnih virov, to je rezervnega sklada. 5