Violeta Bulc je pripravljena voditi Slovenijo

"Zagotovo sem pripravljena tudi voditi Slovenijo v obdobju transformacije in svežega zagona, če bodo to že naslednje volitve, pa še ne vem," je dejala nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc

Nedavni namigi predsednika parlamenta Igorja Zorčiča, da bi bilo smiselno vztrajati s kakšno novo strankarsko formacijo, očitno niso čisto iz trte zviti, resne sume, da nastaja zasnutek nove levosredinske stranke na pogorišču nekoč mogočne Cerarjeve SMC, vsaj iz enega dela njenih neskončnih razbitin, je za tednik Reporter bolj ali manj naravnost potrdila nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc. Še več, pogumno je najavila, da je pripravljena voditi Slovenijo. Smo slišali prav?

Že kritična

Tolikšne ambicioznosti človek ne sreča vsak dan. Bulc je v izjavi za Reporter podprla ustanovitev nove stranke, očitno pa njeno bazo vidi v nepovezanih poslancih pod vodstvom Igorja Zorčiča in Janje Sluga, tistih prebežnikih, ki so vendarle ugotovili, da jim zobanje češenj z Janšo povzroča prevelike prebavne motnje. Sama je zato pripravljena prevzeti vodenje krmila Slovenije:

"Glede na obstoječi politični spekter, verjamem, da je v Sloveniji prostor za novo stranko, ki bi pa hkrati delovala kot povezovalna stranka. Mene, v nasprotju s slovensko politično doktrino, zanima vsebina in ljudje s svojo kredibilnostjo, ki dajejo vsebini obraz. Kakšna bo moja vloga na naslednjih volitvah, vam v tem trenutku še ne morem odgovoriti. Budno spremljam dogajanja, se pogovarjam z ljudmi in iščem povezovalne odgovore na ključna vprašanja. Gospod Zorčič, gospa Sluga in ostala dva nepovezana poslanca so gotovo zdravo jedro, ki je pokazalo, da zna samostojno razmišljati in se odločati. Zagotovo sem pripravljena tudi voditi Slovenijo v obdobju transformacije in svežega zagona, če bodo to že naslednje volitve, pa še ne vem."

Pri Reporterju so pravilno zaznali, da je bila komisarka »v svojih zapisih že kritična do politike SMC pod vodstvom Zdravka Počivalška«. Sama je bila ves čas članica SMC in je šele letošnjo pomlad začela ostreje napadati delovanje svoje stranke v koaliciji. Vendar smemo členek »že« razumeti v obeh pomenskih odtenkih: kot izražanje časa dejanja, ki je zgodnejši od pričakovanega in hkrati izražanje novega nastopa dejanja, kajti doslej ni zmogla resnih pomislekov na račun Janševe vlade in prav očitno tudi ni odločno nasprotovala temu, da bi SMC postala njen del.

Strah pred Levico

Njena napoved žrtvovanja za Slovenijo zaenkrat ni požela medijskega zanimanja. Vznikanje novih rešiteljev je tokrat steklo kar iz začetne točke problema, saj se velik del SMC, od Zdravka Počivalška, Simone Kustec, Gregorja Periča in manjše kopice drugih poslank in poslancev še vedno trdo oprijema Janševega krila. Vse kaže, da bi »pobegli« kadri, najprej so prekršili svoja politična prepričanja in potem potrebovali res ogromno časa, da spregledajo, radi državo reševali pred problemom, ki so ga zakuhali. Nepričakovano pa poslanka Janja Sluga tudi po svojem odhodu iz stranke občasno vidi možnosti za sodelovanje z Janšo. Če si jim kdaj pridruži omenjeni Perič, najbrž ne bodo niti malo nasprotoval.

V zadnjem letu se je Violeta Bulc predvsem ukvarjala s svojim projektom »Ekocivilizacija«, nekakšnim gibanjem, ki razvija teme nove fizike, vesolja, oblikovanje zavesti in razvoj prostora v »eko-območju Vesolja«, lahko preberemo na njihovi strani. Pred mesecem dni je v intervjuju za Reporter posredno nakazala politično ambicijo, naslov pogovora je zvenel za njeno ideološko orientacijo pomenljivo: »Bog ne daj, da anarhisti v Levici prevzamejo državo«.

Najbrž se silno redko dogaja, da se prepoznavna in dovolj resna politična figura za novega premierja ponuja v trenutku, še preden je sploh nastala stranka, pred znanim datumom in rezultatom volitev, hkrati pa tudi brez navajanja dokazil, da je takšne naloge zaupanja vredna.

Čas za sveto

Samozavest nekdanje komisarke se je pokazala tudi pred enim tednom, ko je na tviterju nekam triumfalno, tokrat še brez omembe o svojih vpletenosti, napovedala »čas za nov list«, za ultimativno preobrazbo v domači politiki in za nič manj kot »čas za nekaj svetega«:

Res je čas za nov list v zgodovini slovenske politike. No, s tem mislim, da je čas, da se staro poslovi. Dovolj je preigravanj slabih opcij. Čas je za nekaj svetega, nekaj, kar ne paše v ustaljene strukture, nekaj kar nam bo pomagalo, da zadihamo.

No, dihanje ob nečem svetem zveni kot intrigantna in nevsakdanja obljuba: svetost, izraz z zelo ozkim semantičnim spektrom, je bila dolgo nazaj, prvič v Platonovem dialogu Evtifron, definirana kot vrlina v odnosu do bogov, katerih naklonjenost si moramo želeti. Sokrat in svečenik Evtifron ob naključnem srečanju razpravljata, kako naj človek ravna, da bo bogovom ljub in drag, kajti s takšno motivacijo in ne zgolj zaradi klasične pravičnosti, merjene na sodišču, Evtifron sodno preganja lastnega očeta zaradi nehotenega uboja dninarja in zanj pričakuje kazen.

Grški τò ὅσιoν (to hosion) so kasneje prevajali z latinskim sanctitas, v slovenskem družbenem in kulturnem miljeju pa smo v njegovi bližini doslej največkrat govorili o »svetosti življenja«. Ne more biti dvoma, da tudi današnjega diskurza o svetosti brez Boga ni, zato bo prihajajoči čas za sveto v naši politiki, če z njim znanilci mislijo resno, po nujnosti moral potekati ob božji pomoči.

Mimogrede povedano: celo pri krščanskih demokratih »svetost« ni v pogosti javni rabi, pri SMC pa smo takšnih religijskih elementov že navajeni, kajti kot sem že pokazal, je tudi Cerarja v politiko pognala nekakšna precej hibridna new-age prepričanjska podstat z elementi krščanstva in budizma hkrati.

Dvojna spreobrnitev

Ima nova stranka Violete Bulc kakšne možnosti? Na politični sredini se bo zagotovo ustvarila velika gneča in ni pričakovati, da bi se veliko levih volivcev želelo ogreti za tiste, ki so soustvarjali avtoritarni sistem po zgledu Viktatorja, pa tudi vtis »spreobrnjencev«, ki so konvertirali nazaj v začetno pozicijo, ne bo v veliko pomoč. Še več, ker so bili del vladajoče SMC, zdaj očitno obljuba »novega lista« v politiki predpostavlja še drugi idejni preobrat.

Relativno nenavadna je tudi odpoved stavi na Zorčiča, saj izjava bivše komisarke, razen če ni bila izraz skrajno solistične akcije, kaže na to, da se je odpovedal bodisi mestu predsednika nove stranke bodisi funkciji potencialnega premierja.

Toda razprava o tem bo postala bolj smiselna šele, ko se bodo novi rešitelji Slovenije predstavili podrobneje.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**