Premalo ležišč za študente

V študentskih domovih kronično primanjkuje ležišč

Čeprav se je študijsko leto šele dobro končalo, se študenti že začenjajo ozirati po najemnih študentskih nastanitvah. Zaradi večjega povpraševanja od ponudbe pogosto ostanejo brez postelje v študentskem domu, kjer po podatkih Študentskega doma Ljubljana primanjkuje vsaj 10 odstotkov ležišč, zato država nudi subvencijo tudi pri zasebnikih.

Pomanjkanje nastanitev za študente je predvsem v prestolnici in na Primorskem. Na razpisu za nastanitev v študentskem domu postelje namreč ne dobijo vsi, ki izpolnjujejo pogoje.

Glede na vsakoletne podatke o večjem vpisu v študentske domove v primerjavi s številom prostih postelj, je Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve v Študentskem domu za STA pojasnil, da bi v Ljubljani potrebovali vsaj 10 odstotkov dodatnih ležišč. Ti podatki so vezani glede na povpraševanje v Študentskem domu Ljubljana, kar bo še bolj opazno po letu 2022, ko bo študentska populacija zopet začela naraščati.

Zato v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport obravnavajo dve možni lokaciji za gradnjo novih študentskih domov v Ljubljani, in sicer na Litostrojski in na Roški cesti. Zadnji študentski dom so v Ljubljani sicer zgradili leta 1998.

Ker zavod v času epidemije ni izvajal javnih storitev, Študentski dom Ljubljana uporabnikom ni smel zaračunavati najemnine. Od države so prejeli sredstva za pokrivanje tekočih stroškov, kar pa ni vsebovalo stroškov investicijskih vzdrževanj, drobnega inventarja in amortizacije opreme. "To pa pomeni, da določenega investicijskega vzdrževanja in investicij ter nabave opreme zaradi izpada prihodkov nismo mogli izvesti," je povedal Brlek.

Zato v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport obravnavajo dve možni lokaciji za gradnjo novih študentskih domov v Ljubljani, in sicer na Litostrojski in na Roški cesti. Zadnji študentski dom so v Ljubljani sicer zgradili leta 1998.

Po sproščanju ukrepov, kamor je spadalo tudi odprtje študentskih domov letos spomladi, so zaznali stiske številnih stanovalcev, ki jih pripisujejo omejitvam in prepovedim bivanja v domovih. Ena od težav je bilo tudi daljše zaprtje od sprva pričakovanega. "Konec aprila in v začetku maja se je v domove vrnilo nekaj več kot polovica stanovalcev, saj se jim je vmes nabralo veliko obveznosti, ki jih niso mogli urejati na daljavo," je pojasnil Brlek.

Študentski domovi v Ljubljani, ki delujejo kot javni zavod, sicer razpolagajo s 7439 ležišči v 29 domovih po mestu. Povprečna cena bivanja v domu za julij je bila 72,08 evra. Ob tem se cene subvencionirane stanarine gibljejo med 56,06 in 103,72 evra.

Študenti brez subvencionirane nastanitve sicer plačujejo tudi do petkrat višjo najemnino. Tisti, ki do subvencioniranega bivanja niso upravičeni ali se zanj ne odločijo, odštejejo tudi petkratnik cene subvencionirane nastanitve. Za 10 kvadratnih metrov veliko sobo z osnovno opremo s souporabo kuhinje in kopalnice brez subvencij študenti v Ljubljani odštejejo od 150 do 350 evrov. Cena je pogosto pogojena z lokacijo, ohranjenostjo stanovanja in z velikostjo. 12 kvadratnih metrov velika soba s souporabo kopalnice in kuhinje na ljubljanskem Mestnem trgu tako lahko stane tudi do 400 evrov.

Prošnjo za sprejem oziroma podaljšanje bivanja v študentskih domovih ali za subvencijo bivanja v zasebnih nepremičninah morajo študenti oddati do 16. avgusta, takrat pa bodo znani tudi natančnejši podatki letošnjih prijav v študentske domove.