Kaj so letos počeli politiki

Državni zbor je letos na 27 sejah zasedal več kot 368 ur in sprejel 73 zakonov

Državni zbor je od 1. januarja do 16. julija letos zasedal na 24 izrednih in treh rednih sejah. V živo jih je potekalo 15, na dvanajstih je bila zaradi epidemije covida-19 možnost sodelovanja na daljavo. Izredne seje so potekale 37 dni, redne pa 13. Skupaj so zasedali dobrih 368 ur, od tega na izrednih sejah skoraj 261. Sprejeli so 73 zakonov in 71 aktov.

Kot je navedeno v polletnem poročilu o delu DZ, objavljenem na spletni strani DZ, so poslanci od začetka leta obravnavali 165 točk dnevnega reda, od tega 104 na izrednih sejah. Vse seje DZ so bile odprte za javnost, razen 24. redne seje, ki je bila deloma zaprta. V DZ je bilo letos tudi 115 protokolarnih dogodkov.

Na zasedanjih DZ je bilo od januarja zastavljenih 1078 poslanskih vprašanj in pobud. Lani je bilo v prvem polletju zastavljenih nekoliko manj, in sicer 930 poslanskih vprašanj in pobud. V enakem obdobju leta 2019 je bilo zastavljenih 1125 poslanskih vprašanj in pobud.

Na podlagi zakona o referendumu in ljudski iniciativi je bilo letos vloženih sedem pobud in predlogov oziroma zahtev, pet referendumskih ter dve ljudski iniciativi. Med drugim sta bili aprila vloženi dve pobudi za razpis referenduma o noveli zakona o vodah. Za obe je bil razpisan enak rok za zbiranje podpisov podpore. Glede prve, ki je zbrala dovolj podpisov, je bil sprejet odlok o razpisu referenduma. Državljani so na referendumu 11. julija novelo zavrnili.

Na zasedanjih DZ je bilo od januarja zastavljenih 1078 poslanskih vprašanj in pobud. Lani je bilo v prvem polletju zastavljenih nekoliko manj, in sicer 930 poslanskih vprašanj in pobud. V enakem obdobju leta 2019 je bilo zastavljenih 1125 poslanskih vprašanj in pobud.

Trenutno v DZ deluje 11 poslanskih skupin, letos je nastala poslanska skupina nepovezanih poslancev. Vanjo se se povezali Igor Zorčič, Janja Sluga in Branislav Rajić, ki so zapustili SMC, ter Jurij Lep, ki je zapustil DeSUS.

Nekaj je bilo interpelacij in poskusov razrešitev. Sredi februarja je DZ glasoval o predlogu konstruktivne nezaupnice, a kandidat za novega predsednika vlade Karl Erjavec ni prejel dovolj glasov. Vlada Janeza Janše je tako nadaljevala z delom. Večji del opozicije je predlagal tudi obtožbo predsednika vlade Janše pred ustavnim sodiščem, a neuspešno. Medtem je bila koalicija letos kar dvakrat neuspešna s predlogom za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča po tistem, ko je ta zapustil SMC in s tem koalicijo.

Opozicija ni bila uspešna z interpelacijami treh ministrov. Marca so se pred DZ uspešno zagovarjali ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj ter minister za kulturo Vasko Simoniti.

V začetku junija pa se je DZ seznanil z obvestilom predsednika vlade o odstopu Lilijane Kozlovič s funkcije ministrice za pravosodje. DZ je za novega ministra imenoval Marjana Dikaučiča, tik pred odhodom na parlamentarne počitnice pa so poslanci izvolili tudi novega ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča. Ta kot minister brez listnice vodi novoustanovljeno službo vlade za digitalno preobrazbo.