»Vsaka prisila povzroči samo še več nasprotovanja«

Ker je eden najuglednejših epidemiologov v državi, je gotovo med najbolj poklicanimi za napovedi o razmerah v naslednjem valu korone. Drugače od vladi podrejene stroke, ki stopnjevanje pritiskov in napovedovanje novih zaprtij enako kot lani spet utemeljuje s katastrofičnimi napovedmi, Eržen po lastnih besedah ni tolikšen pesimist. Poudarja, da je kljub nižji precepljenosti, kot bi si je želel, stanje vendarle bistveno boljše kakor lani v primerljivem obdobju: »Imamo že več kot 900 tisoč cepljenih z enim odmerkom, ki že zagotavlja solidno zaščito, v naslednjih tednih bomo dosegli vsaj tolikšno število precepljenih z dvema odmerkoma; virus preprosto nima več toliko prostora za širjenje kot prejšnje leto.«

Treba je še okrepiti prizadevanja za precepljenost starejših in bolnikov z nekaterimi boleznimi, ki jih covid še posebej ogroža, poudarja epidemiolog. Ker je pri mlajših pacientih potek bolezni praviloma bistveno blažji, bo sicer še vedno dosti novih okužb, ne pa tudi občutno več hospitalizacij, zaradi česar Eržen podobno kot minister Poklukar pričakuje, da bo letos zdravstveni sistem zdržal pritisk epidemije. »Dokler je tako, ne vidim potrebe po novih lockdownih in zaprtju šol in vrtcev. Res pa je, da je zmerni optimizem upravičen le pod predpostavko, da se ne bo pojavil še kakšen nov, nevarnejši sev.«

O predpisovanju obveznega cepljenja ali nasploh krepitvi pritiska na necepljene ima nekdanji direktor NIJZ izrazito odklonilno mnenje; kot poudarja, »vsaka prisila povzroči samo še več nasprotovanja. Kdor je v dvomih, mu je treba zadeve obzirno razložiti, če pa ga bomo silili v obvezno cepljenje, se bo iz principa uprl. Le majhen odstotek posameznikov je takšen, da ne bodo nikoli poslušali razumnih argumentov, temveč se bodo po vsej sili upirali cepljenju.« Eržen ocenjuje, da so sistemski ukrepi za spodbujanje precepljenosti že dosegli skrajni domet, kajti četudi gre za odločitev, ki ima posledice za celotno skupnost, je ta odločitev vendarle še vedno stvar vsakega posameznika, njegove vesti in pogleda na svet. »To je kot s cigaretami – vsako leto v Sloveniji za posledicami kajenja umre približno 3000 prebivalcev, pa vendar nihče ne razmišlja, da bi prepovedal cigarete; na tem področju država pač razume, da bo vsak človek zase našel način, da bodisi ohrani zdravje bodisi ga zapravi. Podobno je glede koronavirusa; ljudje, ki verjamejo, da jim covid ne bo prišel do živega, se ne bodo cepili ne glede na vse in tudi večine predpisanih ukrepov po vsej verjetnosti ne bodo spoštovali.«

Delodajalci v javni zdravstveni mreži morajo po Erženovem mnenju vsakemu zaposlenemu, ki se še ni odločil za cepljenje, obzirno, a jasno obrazložiti posledice takšne odločitve za celoten kolektiv, predvsem pa za bolnike, ki v bolnišnice in zdravstvene domove prihajajo po pomoč. Pogoj PCT mora ostati takšen, kot je, torej z možnostjo testiranja za vse tiste, ki se ne odločijo za cepljenje. »S tem lahko pač dokažejo, da niso nevarni drugim, kar je pravzaprav edino, kar šteje v teh razmerah. Nisem pa za to, da bi jim teste plačevali z javnim denarjem; v duhu sprejemanja odgovornosti za svojo odločitev je prav, da takšni posamezniki in posameznice sami nosijo stroške svojega testiranja.«

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>