Zakaj TV Slovenija promovira homofobne agende?

LGBTQ+ na udaru nacionalke

Homofobija že dolgo ni več zgolj domena klasičnega diskurza žaljivih opazk in odkrite diskriminacije zoper LGBTQ skupnost. Vedno intenzivneje se dogaja na sistemski ravni politik, velikokrat zvito skrita pod pretvezo boja zoper menda nevarno »LGBTQ ideologijo«. Sploh takrat, ko jo načrtno instrumentalizira oblast in s tem razkriva, da je kar sama polnokrvna ideologija, zgrajena na izključitvi in stigmatizaciji imaginarnega sovražnika. Nekoga je pač potrebno sovražiti, da bi lažje manipulirali z ljudstvom.

Krinka nekakšnega spopada dveh ideologij omogoča odlično mimikrijo, zaradi nje je ob očitkih iz Evrope in sveta ob sprejemu novega zakona Viktor Orbán lahko preprosto dejal: »Sem borec za pravice gejev«. Ali pa: »Branim pravice homoseksualcev, vendar ta zakon ne govori o tem.« Pomenljivo, danes se lahko homofobi spretno razglašajo za zagovornike pravic, toda hkrati mirno sprejemajo homofobne zakone. Takšne, s katerimi omejujejo širjenje vsebin, povezanih s homoseksualnostjo, spremembo spola in LGBTQ skupnostjo, za katere so prepričani, da lahko kvarno vplivajo na mlade in otroke.

Radiji homofobije

V ravnokar sprejetem odloku ob zakonu je recimo madžarska vlada groteskno določila celo radij, kjer se otroške knjige s tovrstno vsebin ne smejo prodajati: 200 metrov v vseh smereh od cerkva in šol, prepovedane so tudi v izložbah prodajaln ali na vidnih mestih v njih. Mimogrede, tak »homofobni radij« s srednjeveško intoniranimi restrikcijami se potemtakem tudi na slovensko-madžarski meji zajeda v prostor naše države, glede na široko naklonjenost Janše do svojega madžarskega botra Orbána pa ni posebnega dvoma, da se bo zelo hitro širil dalje.

In kako uspešna je agenda homofobne orbanizacije na naših tleh? Propagandni stroj vladajočih SDS in NSi že dolgo kopira tehnike madžarskega krščanskega populista, ki so še bolj radikalne od skrajne desnice po svetu; slednja se običajno zadovolji z debelimi odtenki rasizma, šovinizma in antifeminizma. Stava na konja širjenja sovraštva in odpora do LGBTQ skupnosti najdeva posnemovalce znotraj višegrajske skupine in seveda tudi pri Janševi vladi; tega se zavedajo tudi sekundanti na TV Slovenija, predvsem Manica J. Ambrožič in Jože Možina, zato so nam ob imitiranju madžarskega zgleda servirali intervju s kristjanom Igorjem Vovkom, direktorjem zavoda Iskreni, ki ima lastno založbo in izdaja tri medije, portala Iskreni in Domovina ter tednik Domovina.

Narediti se za žrtev

Gost je v oddaji govoril o marsičem, toda gostitelj je že v napovedniku dražil predvsem z omenjeno temo. Seveda ni bilo presenečenje, ko je, na ravni opisanega Orbánovega zgleda, pomirjujoče zatrdil, da nikakor ni proti osebam z istospolno usmerjenostjo, toda takoj je seveda sledil »ampak«: "Absolutno nismo proti osebam z istospolno usmerjenostjo, smo pa sčasoma videli proti tej LGBT-ideologiji, to pa smo proti. Ker se je izkazalo okrog družinskega referenduma, da so cilji zelo nenavadni."

Prizadevanja zavoda Iskreni in slovenske RKC, usmerjena proti LGBTQ, so že dolgo časa znana in tudi tokrat je cilje zaznaval predvsem v prilaščanju otrok. In čeprav imajo polno podporo oblasti, sploh Nove Slovenije, je Možinov gost zatrjeval, da so v zavodu, ki skrbi za festivale družin, postali žrtev medijske cenzure, kar je pojasnil kot učinek delovanja LGBTQ aktivistov; da so padli v medijsko nemilost in postali tarča ideologije nestrpnosti do drugače mislečih, je še dodal.

Še huje, po njegovem smo pri tem prikrajšani za idejo odprtosti in pluralnosti, zato »prihajamo v neki avtoritaren sistem, kjer ne smeš več povedati svojega mnenja.« Akterji so prepoznavni, cenzura je posledica tega, da je »na žalost LGBT pri nas ugrabila levičarska shema«, za nameček pa se temu pridružujejo tudi največje multinacionalke.

Očitno sta tej shemi podlegla Google in Facebook, ki brišeta že besede, se je pridušal Vovk, »dejansko cenzurirajo besede, ne moreš več objavljati, plačano sploh ne. Če objaviš vsebino, s katero se ne strinjajo, te preprosto izbrišejo in te nihče več ne najde prek iskalnika. Čutimo, da gre za izjemno cenzuro svetovnega formata.«

Gost je, kar lahko nenehno prebiramo tudi v njegovih medijih, ki jih je Možina z veseljem reklamiral, operiral s politično homofobijo s konspiracizmom na vseh nivojih, strankarskem, medijskem in na ravni multinacionalk. Pod krinko krščanske ljubezni in s pretvezo zaščite otrok se je lepo izrisala ideološka operacija zamegljevanja realnosti z njenim sprevračanjem v karseda polnem pomenu besede. Vse v imenu napovedane »normalizacije medijev in družbe«.

Urednica, ki dopušča zvočnike

Že neštetokrat sem se spraševal in tudi pritoževal, čemu odgovorna urednica Manica J. Ambrožič dopušča odprto politizacijo javnega servisa in bil vedno znova neuspešen v svojih kritikah. EU je nedavno dala jasno vedeti, da ne bo podpirala sesuvanja Orbánovih »temeljnih vrednot Evropske unije«. Zdaj je zvočnik proti »LGBTQ ideologiji« na trenutke postala še nacionalka, zato lahko naslednjič najbrž pričakujemo gosta, ki bo resno dvomil v pravice žensk do splava: vse v imenu svobode izražanja in uravnoteževanja stališč. Nikakor pa ne moremo pričakovati, ne od Možine in ne od odgovorne urednice, kakšnega prispevka o financiranju Vovkovih medijev s pomočjo stranke Nova Slovenija. To bi vendar pomenilo grd madež za komentatorje Domovine, ki jih sami nenehno vabijo v svoj studio.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**