Cepiva delujejo

Odkar se je v Sloveniji začelo cepljenje prebivalstva, javnost s posebnim zanimanjem spremlja, kakšen bo učinek cepiv in ali jim bo uspelo zaustaviti ali pa vsaj upočasniti epidemijo. Nasprotniki cepljenja vsak primer okužbe med precepljenimi, torej polno zaščitenimi, uporabijo kot dokaz v prid teorijam, ki jih v želji po čim večji branosti ali klikanosti podpihujejo nekateri mediji. Tako je Večer prejšnji teden objavil članek z bombastičnim naslovom »Pozor, med potrjenimi okužbami v zadnjih dneh je bilo cepljenih več kot 13 odstotkov!«. Toda zlovešči vtis, ki ga povprečni bralec ali bralka dobi ob prebiranju takšnih novic, ni umesten. Dejstvo je, da so cepiva uspešna pri zaviranju krivulj hospitalizacij in smrti zaradi koronavirusa in da pomenijo upanje, da se bomo nekoč izvili iz epidemije.

Po podatkih NIJZ precepljeni med okuženimi še vedno pomenijo bistveno nižji delež od necepljenih. Od marca 2020 do 5. avgusta letos je bilo v Sloveniji uradno potrjenih 257.812 primerov okužb s covid-19. Od teh jih je bilo le 954 oziroma 0,37 odstotka vseh okuženih zaščitenih s cepivi. Seveda se bo ta delež v naslednjih tednih in mesecih povečeval, saj se bo cepilo vse več ljudi, virus pa se bo širil med njimi. Četudi cepiva ščitijo pred okužbo, nobena zaščita ni stoodstotna, obenem pa je različica delta tako zelo agresivna, da je pritisk, ki ga vrši na telo, izjemen – po podatkih raziskovalcev iz Centra za nadzor in preprečevanje bolezni v kitajskem Guangzhouju v telesu proizvede tisočkrat več virusov kot prvotna različica alfa.

Toda podatki o naraščanju števila okužb med precepljenimi ne dajejo prave slike o pomenu cepiv v boju proti epidemiji. Kajti k sreči so cepiva učinkovita na področju, ki šteje največ – pri preprečevanju hudih oblik koronavirusne bolezni in posledično hospitalizacij in smrti. Med prvim marcem in prvim avgustom je bilo tako po evidencah NIJZ v Sloveniji med 3124 pacienti, sprejetimi v bolnišnice zaradi covid-19, le 67 oziroma 2,1 odstotka takšnih, ki so bili zaščiteni s cepljenjem.

66.000 neizkopanih grobov

Enake izkušnje s cepivi imajo druge države. Doslej so najpodrobnejše analize širjenja koronavirusa med precepljenimi pacienti opravili v ZDA. Konec julija so raziskovalci nevladne organizacije Kaiser Family Foundation (KFF) objavili izsledke raziskave, v kateri so podrobno analizirali poročila vseh zveznih držav o poteku okužb s koronavirusom med ljudmi, ki so bili zaščiteni s cepivi. Ugotovili so, da se je med precepljenimi v povprečju okužil eden na 900 ljudi – odstotek, v ZDA primerljiv s statistično verjetnostjo, da se človek ubije z motorjem. Hospitaliziran je bil eden od 17.000 precepljenih, kar je enako verjetno kot smrt zaradi električnega udara. In končno, pri precepljenih je bila možnost smrti zaradi okužbe s covid-19 ena proti 83.000 – kar je manj verjetno, kot da bi jih pokončal sršenji pik.

Da bo število okužb med cepljenimi naraščalo, ni dokaz neučinkovitosti cepiv, temveč posledica dejstva, da bodo med populacijo prevladovali cepljeni. Toda pri teh je bolezen neprimerno blažja.

Nič čudnega, da je predsednik ZDA Joe Biden konec julija na obisku v Cincinnatiju izjavil: »Imamo pandemijo ljudi, ki se niso cepili, tako preprosto je. Če si cepljen, ne boš šel v bolnišnico, ne boš šel na ventilator in ne boš umrl.« Okoli 98 odstotkov hospitaliziranih in umrlih za posledicami koronavirusne bolezni v ZDA je namreč necepljenih posameznikov in posameznic. V Italiji je po podatkih tamkajšnjega Inštituta za javno zdravje med umrlimi za posledicami covid-19 kar 99 odstotkov takšnih, ki niso bili polno cepljeni. V Veliki Britaniji so po besedah profesorja Jonathana Van-Tama, enega izmed koordinatorjev nacionalnega projekta cepljenja, cepiva preprečila približno 66.000 smrti.

Cepiva torej počnejo točno tisto, kar je bil njihov glavni namen – covid držijo na varni razdalji. Toda nasprotnikov cepljenja, pa tudi številnih slovenskih medijev, ta dejstva ne zanimajo. Spletna stran RTV je tako pred dnevi objavila članek o cepljenju v Islandiji, ki ga je nato delila množica skeptikov kot dokaz, da so cepiva navadna goljufija; v njem je novinarka poročala, da je »Islandija v samem svetovnem vrhu precepljenosti, kljub temu pa število okužb strmo narašča«. Ključni podatek, da cepiva po islandskih izkušnjah v več kot 90 odstotkih ščitijo pred hudim potekom koronavirusne bolezni, je avtorica navedla šele v enajstem odstavku svojega teksta.

Srečka za covid loterijo

A kakor so neresnične viralne trditve o neučinkovitosti, celo škodljivosti cepiv, so zavajajoče tudi Bidnove kategorične izjave, da cepljenje v celoti ščiti pred koronavirusno boleznijo. Kot izhaja iz navedenih podatkov, nobeno cepivo ne more zagotoviti stoodstotne varnosti – kar že od začetka priznavajo tudi njihovi proizvajalci. Doslej narejene raziskave delovanja Pfizerjevega cepiva so pokazale do 96-odstotno učinkovito zaščito pred okužbo z različico delta; izraelski znanstveniki so poročali o najmanjši, 64-odstotni učinkovitosti, kar pa je še vedno visoko – sezonsko cepivo proti gripi ima v povprečju okoli 45-odstotno učinkovitost. Cepivo Moderne naj bi zagotavljalo 72-odstotno zaščito proti delti, Johnson & Johnsona pa 67 odstotkov, enako kot cepivo AstraZenece. V vseh primerih je govor o zaščiti pred okužbo s covid-19; deleži zaščite pred najtežjimi oblikami bolezni so pri vseh cepivih še bistveno višji, gibljejo se okoli 90 odstotkov.

Zakaj cepiva niso stoodstotno učinkovita? Ker v populaciji vedno obstaja majhen delež ljudi z anomalijami v delovanju imunskega sistema. V največji izraelski bolnišnici se je s koronavirusom okužilo 39 od skupaj 1497 polno cepljenih zdravstvenih delavcev in delavk. Ko so izraelski raziskovalci pregledovali njihove krvne vzorce, se je izkazalo, da so imeli vsi po vrsti premalo protiteles. Čeprav so se navzven zdeli povsem zdravi, pa njihovi organizmi, tudi če so bili spodbujeni s cepivi, preprosto niso bili sposobni zadostnega imunskega odziva, da bi preprečili okužbo s covid-19.

Poleg takšnih primerov so med prebivalstvom še drugi ljudje, katerih imunski sistemi so prešibki, da bi sprožili boj s koronavirusom, na primer nekateri starostniki, kronični in onkološki bolniki in pacienti z avtoimunskimi boleznimi. Da gre za anomalije, potrjujejo tudi prve slovenske izkušnje s precepljenimi posamezniki, ki so bili sprejeti v bolnišnice. Do začetka tega tedna so bili v ljubljanski UKC sprejeti trije takšni bolniki – vsi so imeli pridružene bolezni, ki so že pred tem oslabile njihove imunske sisteme.

Po oceni Evropske komisije za zdravila je pri cepivu AstraZenece verjetnost za razvoj krvnih strdkov po cepljenju pet proti milijon. Možnost za razvoj krvnih strdkov ob okužbi s covid-19 je približno osemkrat višja.

Cepiva lahko izkoreninijo nevarne bolezni. Predstavljajte si, da imate 90-odstotno možnost za glavni dobitek na loteriji; gotovo je vredno kupiti takšno srečko, še posebej, če dobitek pomeni ohranitev zdravja in nadaljevanje življenja. Treba se je zavedati, da bo spreminjajoči se virus očitno še nekaj časa stalnica v naši družbi. In da mu bo prej ali slej izpostavljen vsak izmed nas.

POVEZANI ČLANKI:

• Prepoznati resnično grožnjo