Kaj je nevarneje? Stranski učinki cepljenja ali zapleti pri prebolevanju covid-19?

Ključni argument v prid cepivom je, da zaščita, ki jo zagotavljajo pred koronavirusom, krepko odtehta tveganja, ki jih pomenijo morebitni stranski učinki. Polno cepljen posameznik je več kot 90-odstotno zaščiten pred težkim potekom koronavirusne bolezni, hospitalizacijo in smrtjo – na drugi strani so možnosti, da mu bo cepivo škodovalo, minimalne.

Po podatkih NIJZ je bila v Sloveniji ob skoraj 900.000 opravljenih cepljenjih z obema odmerkoma doslej z gotovostjo potrjena ena smrt kot posledica stranskih učinkov cepljenja, še v enem primeru pa so ti učinki vodili v hospitalizacijo. Na drugi strani je za posledicami okužbe s covid-19 do 8. avgusta umrlo 4762 Slovencev in Slovenk.

Do prvega avgusta je bilo v Sloveniji izvedenih 1.095.000 cepljenj z enim ali obema odmerkoma Pfizerjevega cepiva, NIJZ pa je zanje prejel 3950 prijav neželenih učinkov; to pomeni, da je o teh učinkih poročalo 0,36 odstotka cepljenih. Vsega 87 prijav – kar je 0,008 odstotka opravljenih cepljenj – se je nanašalo na resne učinke; preiskave primerov so pokazale, da jih niso povzročila cepiva, temveč drugi dejavniki (predhodne neugotovljene okužbe s covidom, vmesne okužbe s pljučnico ter resne bolezni, kot so levkemija, rak, tromboze in epilepsije pri ljudeh, ki so se cepili; v veliki večini primerov je šlo za starejše posameznike). V nobenem primeru sumljive smrti po cepljenju tako cepivo ni bilo prepoznano kot vzrok, le v enem primeru hospitalizacije so zdravniki našli možno povezavo.

Pri cepivu Moderne je NIJZ ob 176.018 opravljenih cepljenjih z enim ali dvema odmerkoma prijave neželenih učinkov prejel v 444 primerih, kar je 0,25 odstotka vseh primerov; od tega se je na resne učinke nanašalo 14 prijav, kar je 0,008 odstotka vseh opravljenih cepljenj, možna povezava med cepivom in posledicami, ki so vodile v hospitalizacijo, pa je bila ugotovljena pri eni sami osebi od omenjenih 176.018 cepljenih s cepivom Moderne.

Z medijsko razvpitim cepivom AstraZenece je bilo opravljenih 316.507 cepljenj, o resnih stranskih učinkih so NIJZ poročali v 51 primerih oziroma pri 0,016 odstotka cepljenih.

S cepivom Johnson & Johnsona je bilo cepljenih 71.515 ljudi, resne neželene posledice so bile ugotovljene v treh primerih, od teh se je eden končal s smrtnim izidom; to je tudi edini primer nedvoumno potrjene povezave med cepljenjem in smrtjo osebe iz Slovenije.

Raziskava znanstvenikov Univerze Oxford je pokazala, da je verjetnost, da se vam po cepljenju s cepivom Pfizerja ali Moderne razvijejo krvni strdki, približno štiri na milijon; to pomeni, da se krvni strdki v povprečju pojavijo pri osmih osebah v populaciji cepljenih, velikih za celo Slovenijo. Po oceni Evropske komisije za zdravila je pri osovraženem cepivu AstraZenece verjetnost za razvoj krvnih strdkov po cepljenju pet proti milijon. Možnost za razvoj krvnih strdkov ob okužbi s covid-19 je približno osemkrat višja.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>