V predalu tudi novi nadomestni sodniki ESČP

Sredi februarja lani je ministrstvo za pravosodje – takrat še pod Šarčevo ministrico Andrejo Katič – objavilo javni razpis za tri do pet mest za nadomestne sodnike na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Kandidati so se prijavili, o njih se je maja lani pozitivno izrekel sodni svet, nato pa je ministrstvo za pravosodje – takrat že pod Janševo ministrico Lilijano Kozlovič – vladi predlagalo imenovanje peterice: Aleš Galič, Boštjan Zalar, Vasilka Sancin, Vesna Bergant Rakočević in Veronika Fikfak. Vendar vlada Janeza Janše do danes o tem predlogu ni sprejela nobenega sklepa, prav tako peterica ni prejela nobenega pojasnila.

»Zagotovo je predsednika vlade tudi na tem seznamu zmotilo kakšno ime in potem to roma v predal ali koš,« komentira sogovornik, eden od prijavljenih kandidatov. Opozarja, da se je zlasti letos pred vlado ustavilo več imenovanj v pravosodju, večina s »kreativnimi razlagami«. Ne nazadnje je maja ravno zaradi vladne razveljavitve postopka izbire dveh delegiranih evropskih tožilcev odstopila pravosodna ministrica Kozlovičeva (SMC).

In kakšna je »kreativna razlaga« vlade glede neimenovanja novih nadomestnih sodnikov ESČP? ESČP v Strasbourgu je pomembno mednarodno sodišče, saj nadzoruje spoštovanje človekovih pravic za več kot 820 milijonov Evropejcev v 47 državah članicah Sveta Evrope, ki so ratificirale Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Sodbe ESČP so za toženo državo končne in zavezujoče, zaradi njih države spreminjajo zakonodajo in upravno prakso na številnih področjih. Ravno ESČP je leta 2012 z dokončno razsodbo v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji pripoznalo poosamosvojitveni izbris skoraj 30 tisoč ljudi iz registra stalnega prebivalstva kot kršitev človekovih pravic in prisililo do tedaj ignorantsko slovensko politiko k ukrepanju. Slovenski sodnik na ESČP je trenutno Marko Bošnjak; parlamentarna skupščina Sveta Evrope ga je v devetletni mandat izvolila aprila 2016. Vsaka država ima praviloma še tri do pet nadomestnih (ad hoc) sodnikov, ki nadomeščajo nacionalnega sodnika pred ESČP, ko ta v konkretni zadevi ne more sodelovati zaradi nujne izločitve (na primer, ko je v primerih pred sodiščem udeležen bivši Bošnjakov delodajalec, to je odvetniška družba Čeferin) ali drugih razlogov, denimo odsotnosti. Leta 2018 je Slovenija za nadomestne sodnike ESČP imenovala Saša Severja, Jureta Vidmarja, Boštjana Zalarja in Aleša Galiča.

Ker je bila četverica imenovana za dve leti, kolikor je takrat trajal mandat nadomestnih sodnikov ESČP, je pravosodno ministrstvo februarja lani objavilo razpis za nove nadomestne sodnike. Razpis je bil odprt 30 dni, kar pomeni, da je ministrstvo postopek nadaljevalo pod ministrico Janševe vlade Kozlovičevo, ki je to postala 13. marca lani. Že konec marca je ministrstvo vseh šest prijavljenih kandidatov poslalo v strokovno presojo sodnemu svetu, ki je maja dal pozitivno mnenje k celotni listi. Na podlagi tega mnenja je ministrstvo nato 8. junija lani vladi posredovalo končen predlog za imenovanje petih nadomestnih sodnikov ESČP z mandatom štirih let. A vlada do danes ni odločila nič.

Zakaj ne? Na Uradu vlade za komuniciranje odgovarjajo v prepoznavni maniri direktorja Uroša Urbanije: »Generalnemu sekretariatu vlade ni poznano, zakaj se je ministrstvo za pravosodje že februarja 2020 odločilo objaviti nov razpis za imenovanje na seznam namestnikov izvoljenega sodnika.« Trdijo, da imajo leta 2018 imenovani nadomestni sodniki ESČP Sever-Zalar-Vidmar-Galič mandat do 18. junija 2022, ker da poslovnik ESČP po novem za nadomestne sodnike določa štiriletne in ne več dvoletne mandate ter da so zato tudi naprej navedeni na spletni strani ESČP. Na pravosodnem ministrstvu, nasprotno, vztrajajo: četverica je bila z odločbo vlade imenovana še pred omenjeno spremembo poslovnika ESČP, in sicer za dvoletni mandat z možnostjo ponovne izvolitve, kar pomeni, da jim je mandat v skladu z nacionalnim pravom potekel. Po naših informacijah nobeden od četverice ni bil formalno obveščen o podaljšanju mandata za dve leti.

Ne s pravosodnega ministrstva ne iz vlade sicer niso odgovorili, kaj sledi. Ugibanje, ali bo sveži pravosodni minister Marjan Dikaučič od Janše zahteval imenovanje že izbrane peterice – v njej sta poleg dveh »obstoječih« nadomestnih sodnikov Aleša Galiča in Boštjana Zalarja torej še Vasilka Sancin, Vesna Bergant Rakočević in Veronika Fikfak – v resnici ne obstaja. Katera od kandidatk, Sancin ali Bergant Rakočević, bolj moti Janšo, je težko ugibati, po naših informacijah naj bi že lani zahteval ponovitev razpisa. Pri vsem gre opozoriti, da prenovljeni poslovnik ESČP izrecno zahteva zastopanost obeh spolov, leta 2018 imenovana četverica pa so sami moški.

Ob takih novih dokazih spolitiziranega domačijskega kadrovanja gre spomniti, da je SMC marca vložila dopolnilo k predlogu zakona o državnem tožilstvu, ki bi takratni ministrici Kozlovičevi omogočilo, da spelje s strani vlade blokirana imenovanja državnih tožilcev. Čeprav je SDS dopolnilo pogazila, je SMC ostala koalicijska partnerica SDS.