Jure Trampuš

 |  Mladina 34  |  Družba

Kako je Bojan Požar iskal iver v očesu Natalije Gorščak, bruna v svojem očesu pa ni videl

Diskreditacije in manipulacije

Razrešena direktorica televizije Natalija Gorščak napoveduje, da bo uporabila vsa pravna sredstva zoper po njenem mnenju neupravičeno in pravno nevzdržno razrešnico, ki ji jo je poslal generalni direktor.

Razrešena direktorica televizije Natalija Gorščak napoveduje, da bo uporabila vsa pravna sredstva zoper po njenem mnenju neupravičeno in pravno nevzdržno razrešnico, ki ji jo je poslal generalni direktor.
© Uroš Abram

Bojan Požar, ki zase rad pravi, da je najboljši raziskovalni novinar v državi, je dan pred razrešitvijo direktorice Televizije Natalije Gorščak na portalu Požareport objavil »šokanten« dokument, ki naj bi dokazoval, kaj vse je narobe z direktorico, ki se je upala upreti zahtevi po zamenjavi odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič. Požar, znan po takšnih in drugačnih političnotabloidnih manipulacijah, moralistični agitator, ki zadnje čase piše skladno s političnimi željami vlade Janeza Janše, je torej ekskluzivno objavil dokument, ki naj bi dokazoval, da je Natalija Gorščak v mladih letih, v času izginjajočega socializma, sodelovala s tajno policijo.

Objavljeni dokument ima datum 13. maja 1987. Nastal naj bi v novogoriški izpostavi tedanje Službe državne varnosti, v njem pa je zapisano, da uslužbenci »ocenjujejo, da je Natalija primerna za razgovor in eventualno angažiranje, za to obstajajo elementi, ki so razvidni iz preverke«. Kaj to pomeni, ni najbolj jasno, tudi Požar podrobnosti ne razkrije, ostane le pri trditvi, da naj bi Gorščakova sodelovala s tajno policijo.

Požarjeve trditve niso točne. V tistem času, konec osemdesetih, je bila Gorščakova že v Ljubljani, delala je na Univerzitetni konferenci ZSMS, a ni bila članica komunistične partije. Nasprotno, kot mlado novinarko Mladine in Radia Študent so jo (podobno kot druge) nadzirali agenti tajne službe. Tu in tam so jo vabili tudi na razgovor. Največ težav je imela, ko je novinarsko raziskovala toksičen vpliv PCB na človeka in okolje in ko je za Mladino naredila intervju s hčerko Ivana Borštnerja, podčastnika JLA, ki je Mladini predal strogo zaupni vojaški dokument 5044/3. Ta dokument je potem sprožil afero JBTZ. Gorščakova se je stikom z uslužbenci obveščevalnih služb vseskozi izogibala in nikoli ni delala zanje.

V nasprotju z njo je bil Požar, ki sedaj s prstom kaže na druge, do komunistične oblasti bolj uslužen. Bil je član komunistične partije, zaposlen je bil v marksističnem centru centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije (ZKS), še najbolj znan pa je po tem, da je bil zadnji urednik partijskega časopisa Komunist, ki ga je tedanja Stranka demokratične prenove preimenovala v časopis Evropa (zdaj!). Požar je sodeloval tudi pri pisanju političnega programa ZKS leta 1989.

Seveda človek izbira svojo pot, a če je kdo v tistem času res sodeloval s komunistično oblastjo, to ni bila Natalija Gorščak, pač pa Bojan Požar.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.