Toninu je namesto distanciranja od neonacistov ljubša igra žrtve

V želji opozoriti na krepitev nacizma in fašizma so se petkovi protestniki odpravili tudi do sedežev nekaterih političnih strank 

Petkovi protestniki proti vladi so tokrat svoje sporočilo, in vsak petek komentirajo tudi sprotno dogajanje, usmerili v kritiko koketiranja in povezav vladajočih z desničarskimi ljubitelji svastik. Eno takšnih predstavlja vladi ljubo Društvo za zaščito tradicionalnih vrednot, za katerim stojijo nekateri rumeni jopiči in si je pridobilo status društva, delujočega v javnem interesu.

V želji opozoriti na krepitev nacizma in fašizma so se protestniki odpravili tudi do sedežev nekaterih političnih strank sredi Ljubljane – zadrževali so se na ulici pred vhodnimi vrati. Čeprav tega sploh niso storili prvič, so tokrat strankam poskusili izročiti javne pozive, naj se z dejanji izrečejo proti podpori neonacističnim gibanjem. A je njihovo zadrževanje pred vhodom zelo vznemirilo predsednika krščanskih demokratov Mateja Tonina, ki se je javil iz Severne Makedonije in na tviterju ostro obsodil njihov obisk:

Vedno nižje in bolj agresivno! Podobne prizore smo 1930 spremljali v Nemčiji, ko so nacisti po ulicah z rumeno zvezdo označevali stavbe tistih, katerih »preteklih dejanj ne bomo pozabili«. Demokratična Slovenija zbudi se! Glasno povejmo, da je tovrstnih nadlegovanj dovolj.

Ekscesivno igranje žrtve

Če je Janša na Kredarici sprožil razpravo o menda čezmerni reakciji protestnikov, kjer so Tei Jarc in drugim protestnikom za lase privlečeno očitali neprimernost izrečenih besed in povzdignjen glas, je tokrat njegov zaveznik Tonin agresivnost odkrival že v gesti uličnega obiska. Pritegnil mu je še en minister Nove Slovenije, Jernej Vrtovec: »Podn! Te norije mora demokratična država ustaviti.«

Ali smo pred tem, da se bo protestnikom omejilo gibanje na ulici in zadrževanje pred vrati političnih strank? Obstaja kakšna pravna podlaga za tovrstne restrikcije?

Toninov in Vrtovčev opis je impresiven, v njem mrgoli vrednostnih ocen in s čustvi nabitih izrazov: Slovenija se mora zbuditi, nekdo je agresiven, deluje kot »podn«, njegova dejanja so »norije«, predvsem pa gre za »nadlegovanje«. Nabor označevalcev, ki so se lepili že na Teo Jarc in so se zdaj ponovili.

Še pomembnejša od tega je primerjava z nacisti. Minister za obrambo nam dovolj paradoksalno izrecno sugerira, da je nekaj nacističnega v protestniški zahtevi po obsodbi podpore nacizmu: prav Jaša Jenull in ostali naj bi potemtakem ravnali nacistično, pozicijo svoje stranke pa v zameno izrecno primerja z Judi.

Zrcalna logika žrtve, v bistvu njenega igranja in simuliranja (victim playing), je kot psihopropagandna tehnika pri naših politikih silno priljubljena, to že vemo. Tokrat je res dobesedno zrcalna tudi na ravni vsebine. Preseneča edinole, kako močno so akterji pripravljeni z njo pretiravati na napačen način – Tonin je presodil, da bo z razglašanjem sebe za Juda in Jenulla za nacista uspešno ustavil preprosto pričakovanje, da bi morala Nova Slovenija storiti več glede ustavljanja neonacističnih akterjev v Sloveniji.

Raje cirkus kot obsodba

Ne le, da je deplasiran in hkrati žaljiv za protestnike in zgodovinske žrtve nacizma, vprašati bi se smeli, če je tak enakovrsten pripis v svoji neverjetni zgrešenosti sploh lahko uspešen, bo prepričal vsaj goreče pristaše Nove Slovenije?Smo prišli tako daleč, da se že apeli k obsodbi nacizma nemudoma spreminjajo v diskreditacijo »nacistov«, ki tak apel zahtevajo? V diskreditacijski manever nec plus ultra, ko res ni več pomembno, kaj se je zgodilo, ampak le še vpitje, da se je zgodilo nekaj groznega, čeprav se ni zgodilo nič? In ne le to, z grobo manipulativnostjo, kakršne sveto pismo zagotovo ne zapoveduje, je Tonin zapisal še, da je bilo pročelje sedeža njegove stranke polepljeno s kljukastimi križi in totalitarnimi simboli.

Toda ne, polepljeno je bilo kvečjemu s plakatom s prečrtanim kljukastim križem, simbolom antifašizma, pripetim s selotejpom. Prvi med krščanskimi demokrati je potemtakem manipuliral in blefiral celo dvakrat. Kakor da v politiki in osebni veri niso več pomembni načelnost, etičnost in vsebinska naravnanost, v politiki krščanskih demokratov obstaja zdaj že čisti propagandistični blef, skrčen na gesto vehementnega razglašanja za žrtev takrat, ko je nekdo dejansko soizvajalec. Toliko cirkusantske vaje le za to, ker se podpredsednik slovenske vlade ne želi opredeliti do podpore neonacističnim idejam?

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**