Preračunljivo zavlačevanje

Dopusti, zdravstvene težave, osebni razlogi in politično preračunavanje so tudi tokrat, že drugič v tem mesecu, zakrivili, da seja programskega sveta RTV Slovenija ni bila sklepčna. Nerazumno anemični predsednik programskega sveta Ciril Baškovič, ki bi moral biti prvi zagovornik javnosti, pa je bolj kot ne zagovornik preračunljivosti, je na seji skušal ugotoviti, kaj si programski svetniki mislijo o zamenjavi direktorice TV Slovenija Natalije Gorščak. Želel je razpravljati o pravno že izvršenem dejstvu, ki ga programski svet ne more spremeniti. A tudi v drugo sklepov o razrešitvi ni bilo, ker je bila seja nesklepčna. Tako lahko generalni direktor Andrej Grah Whatmough mirno vlada dalje.

Ali lahko kdo še omeji ambicioznega direktorja nacionalne medijske hiše? Možnosti je več. Prva pot je nadzorstvena pot. Prejšnjo sredo se je zbral nadzorni svet RTV Slovenija. Nadzorniki so za novega predsednika izvolili Danila Tomšiča in sprejeli še nekaj sklepov. Od generalnega direktorja zahtevajo »kadrovsko poročilo zaposlovanju«, kopije zapisnikov kolegija vodstva, še posebej jih zanimajo postopki o »sklenitvi pogodbe za pokrivanje dogodkov o predsedovanju Slovenije Svetu EU«, saj sta generalni direktor in vladni UKOM podpisala za oblast zelo darežljivo pogodbo, hkrati pa mu nalagajo, »da pripravi poročilo o postopku razrešitve direktorice TV Slovenija«. Nadzorniki so še dodali, »da so očitki o razrešitvi direktorice televizije Slovenija nedopustni«. Hkrati nadzorniki od generalnega direktorja pričakujejo, »da pripravi poročilo o tveganjih zavoda ob napovedanem sodnem varstvu direktorice«. Razrešena Natalija Gorščak je namreč napovedala, da bo pomoč poiskala na sodišču.

Bilo bi veliko presenečenje, če bi Andrej Grah Whatmough odgovoril na zahteve nadzornikov. On in Borut Rončević, nedavno še začasni vodja nadzornega sveta, sta prepričana, da so zadnji sklepi nadzornikov neveljavni. Zakaj? Rončević je 11. avgusta že sklical sejo nadzornikov, ki naj bi bila 29. septembra, vendar so štirje izmed njih po poslovniških določilih sami sklicali še eno sejo, tisto, ki se je zgodila prejšnjo sredo. Na prvi pogled zveni nesmiselno, a Borut Rončević je uporabil taktiko zavlačevanje. Poslovnik namreč določa, da »mora« biti seja nadzornega sveta sklicana »takoj na zahtevo štirih ali več članov nadzornega sveta«.

V resnici je bila sklicana takoj, a s septembrskim datumom. Rončevićemu zavlačevanju pritrjuje mnenje Odvetniške družbe Čeferin, upornim nadzornikom pa prav tako pritrjuje drugačno mnenje Odvetniške pisarne Ferfolja, Ljubič, Bauk. Tam je zapisano, da beseda takoj po ustaljeni sodni praksi pomeni brez odlašanja. In da bi to moral storiti tudi Rončević. »Sklic seje čez 49 dni v nobeni razumni interpretaciji ne more pomeniti niti takoj niti takoj, ko je mogoče, niti brez odlašanja.« Direktorjevo zavlačevanje postopkov je logično. Andrej Grah Whatmough bi rad čim dlje vladal brez nadzora. Tako tudi ne bo presenečenje, če se bo v naslednjih dneh obrnil na sodišče in zahteval razveljavitev sklepov nadzornega sveta. Borut Rončević je tako že tvitnil, da od vodstva RTV pričakuje »potrebne ukrepe za zagotovitev zakonitega delovanja nadzornega sveta«.

Najučinkovitejši način omejevanja samovolje generalnega direktorja in politike je pritisk javnosti.

Poleg te poti, poleg poskusov legitimnega delovanja nadzornikov javnega zavoda, obstajajo še druge. Ena je politična. Gre seveda za paradoks, politične stranke se ne bodo kar tako odpovedale vplivu, ki ga imajo na RTV. Zakon trenutno določa, da 21 od 29 svetnikov tako ali drugače imenuje državni zbor. Stranka LMŠ sicer predlaga spremembo imenovanja programskega sveta, ki naj bi bilo bolj apolitično, a bo njihov predlog najverjetneje končal zakonsko proceduro. Predlagatelji se namreč bojijo, da bi lahko vladna večina prek amandmajev vsilila svoje, do medijske svobode še bolj neprijazne rešitve.

Tretji način omejevanja samovolje generalnega direktorja in politike je pritisk javnosti. Ta je najučinkovitejši. Na eni strani so ta javnost ljudje, katerim je RTV Slovenija sploh namenjena, na drugi strani so to zaposleni, novinarji, uredniki in drugi. Aktiv novinarjev je tako generalnemu direktorju že poslal pismo, v katerem je zapisal, da zaposlene skrbijo neformalno napovedane spremembe programa in ustroj javnega servisa.

V ponedeljek, 30. avgusta, je bila na sporedu prva popočitniška oddaja Studia City. Njen voditelj Marcel Štefančič, jr., je program začel z veselo novico o »konstantno dobri gledanosti«. Sredi oddaje so predvajali izjavo novinarja Dela Branka Sobana. »Javna televizija, javni mediji poosebljajo to, kar je bistvo neodvisnega novinarstva,« je dejal Soban. »Nasprotje je propaganda, ki sama ponuja svojo resnico, o kateri se ne sme dvomiti in ki se je ne sme kritizirati. To je počel že Milošević, to počne Putin, to počne Orbán in to zdaj počne slovenska vlada.«

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je v svojem neformalnem orisu programskih sprememb sicer predlagal, da naj bi bila tedenska oddaja Studia City po novem na sporedu le vsakih štirinajst dni. In to kljub »konstantno dobri gledanosti« …