Toninovo sprevračanje

Človek, ki spremlja slovensko politiko, je doživel že veliko razočaranj. A padec v politikantstvo, ki si ga je privoščil Matej Tonin, predsednik NSi, mlad človek, neobremenjen politik, ki naj bi vladal drugače, sodobno in odprto, vključujoče in zvedavo, je tolikšen, da se hitro vprašaš, kako razmišlja obrambni minister. V kakšnem svetu živi?

Kaj se je zgodilo? Kolesarji so se s Triglava vrnili v Ljubljano in na zadnji avgustovski petek krožili po središču prestolnice. Ustavljali so se pred stavbami, v katerih domujejo politične stranke, in na vrata, fasade, zidove pritrjevali plakate, dva pravzaprav. Na enem so bile zapisane zahteve, naj se politične stranke opredelijo do neonacizma in slavljenja Hitlerja, od strank so zahtevali, da se »Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot« odvzame status društva v javnem interesu. Na drugem plakatu je bila odtisnjena grafična podoba Triglava, na katerega se vzpenja kolo s prečrtanim kljukastim križem. Gre za simboliko, manifestacijo, obliko političnega pritiska, ki ga kolesarji uporabljajo že dolgo. Ker so krožili med sedeži strank, so se ustavili tudi pred sedežem Nove Slovenije.

A Matej Tonin je bil šokiran. Zapisal je, da dogodki na Kredarici in »napadi na sedeže političnih strank kažejo, da v naši družbi vsi ne delimo istih vrednot«. Dodal je, da so protestniki, samovoljna, glasna in brezobrazna manjšina, pročelje sedeža Nove Slovenije »polepili s kljukastimi križi in totalitarnimi simboli – po tem, ko so na enak način uničevali markacije na Triglav«. Podobne prizore naj bi bili, tako Tonin, leta 1930 spremljali v Nemčiji, »ko so nacisti po ulicah z rumeno zvezdo označevali stavbe tistih, katerih “preteklih dejanj ne bomo pozabili”. Demokratična Slovenija zbudi se! Glasno povejmo, da je tovrstnih nadlegovanj dovolj.«

Pravica »do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj« je zapisana v slovensko ustavo. Protestniki niso razbijali fasad, niso uničevali oken, metali kamnitih kock, niso požigali avtomobilov, še s policisti se niso prerivali. Le z lepilnim trakom so na zid oziroma aluminijasto ploščo prilepili plakata, ki obsojata nacizem. Nekaj letakov so dali še v poštni nabiralnik. Povezovati kolesarje z nacističnimi jurišniki, ki so risali rumene zvezde in požigali judovske trgovine, je zlobno in nedostojno. Trditi, da so sedež stranke polepili s kljukastimi križi, saj je šlo v resnici za prečrtani kljukasti križ, je manipulacija, vredna tabloidne Nova24.

Matej Tonin je diplomirani politolog. Poslušal je predavanja iz sociologije, študiral je razvoj političnih sistemov, učil se je o pomenu demokracije, aktivnega državljanstva. Očitno je to izginilo. Postal je vzvišeni preračunljivec. Prejšnji teden je denimo dejal, da je bil med vzponom na Triglav, tudi on se je srečal z vzpenjajočimi se kolesarji, »deležen psovk«. A protestniki, ki so bili tam, pravijo, da se ni zgodilo nič takega, bilo je nekaj zbadanja, dovtipov iz obeh smeri, eden izmed kolesarjev naj bi ga bil vprašal, »ali jim pomaga nositi kolo«, drugi, »ali mu Janša dovoli, da se sprehaja po Triglavu«. Tonin naj bi mu bil spretno odgovoril, da sta »nad njim le žena in bog«. Vse skupaj je bilo dostojno, primerno nadmorski višini in situaciji, daleč od psovanja.

Nič ni narobe, če Matej Tonin ne podpira protestnikov. Lahko jih prezira, lahko je vzvišen, poln samega sebe. Lahko tudi uživa, ko se v vojaških hlačah plazi po tleh in meče bombe. Njegovi volivci pa so dovolj bistri, da vidijo, da si Matej Tonin izmišljuje in potvarja. Če že tako rad prisega na »krščanskodemokratske vrednote«, na katerih menda temelji Evropska unija, bi moral vedeti, da je v Mojzesovem dekalogu zapisana tudi prepoved krivega pričanja in da je pravičnost ena od temeljnih katoliških vrednot. Kako pravičen je lahko tisti, ki protestnike obtožuje nacističnih metod, četudi protestirajo zoper slavljenje Hitlerja, molči pa, ko njegov politični sodrug Janez Janša zasmehuje, grozi, ponižuje, žali, kaznuje vse ljudi, ki so kritični do njegove politike?

Javnomnenjske ankete nakazujejo, da se stranka NSi utaplja v SDS, volivcev, ki naj bi jo volili, je okoli pet odstotkov. Če se NSi res želi oddaljiti od SDS, ne sme prevzemati njene retorike in njenih političnih metod. A Matej Tonin tega očitno ne razume. No, lahko pa se vozi s tankom.