10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
Na potezi ste, gospod minister
Bo Slovenija zamudila priložnost, da prispeva v boju s podnebno krizo?
Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, se na predloge in pobude Umanotere ne odziva, čeprav gre za prepomembno vprašanje, da bi si država lahko privoščila molk.
© Borut Krajnc
Mehanizem ISDS (Investor-state dispute settlement), ki je zapisan v številnih sporazumih o prosti trgovini, je pravni instrument, ki velikim korporacijam omogoča, da tožijo posamezno državo pred posebnimi tribunali, kadarkoli ocenjujejo, da je ta država sprejela zakonodajo, ki bi lahko škodila njihovim interesom. A veliki senat Sodišča Evropske unije je pretekli teden, 2. septembra, sprejel dokončno sodbo, da je raba tega mehanizma, ki je vključen tudi v mednarodno pogodbo o energetski listini (ECT – Energy Charter Treaty), v nasprotju z evropskim pravnim redom. Gre za pomemben korak, ki bi lahko omejil omenjene ekskluzivne pravice, ki ščitijo interese energetskih korporacij.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, se na predloge in pobude Umanotere ne odziva, čeprav gre za prepomembno vprašanje, da bi si država lahko privoščila molk.
© Borut Krajnc
Mehanizem ISDS (Investor-state dispute settlement), ki je zapisan v številnih sporazumih o prosti trgovini, je pravni instrument, ki velikim korporacijam omogoča, da tožijo posamezno državo pred posebnimi tribunali, kadarkoli ocenjujejo, da je ta država sprejela zakonodajo, ki bi lahko škodila njihovim interesom. A veliki senat Sodišča Evropske unije je pretekli teden, 2. septembra, sprejel dokončno sodbo, da je raba tega mehanizma, ki je vključen tudi v mednarodno pogodbo o energetski listini (ECT – Energy Charter Treaty), v nasprotju z evropskim pravnim redom. Gre za pomemben korak, ki bi lahko omejil omenjene ekskluzivne pravice, ki ščitijo interese energetskih korporacij.
Omenjena razsodba Sodišča EU seveda avtomatično ne prinaša neposrednih posledic za EU (in posledično Slovenijo), je pa pomemben pravni precedens. Sodišče je v tej sodbi izrazilo stališče, da države članice za medsebojno reševanje sporov ne smejo uporabljati mehanizma ISDS v okviru Pogodbe o energetski listini. V tem primeru je šlo za stranke, ki niso bile članice EU, prihodnje leto pa se pričakuje odločitev Sodišča EU v primeru, ki ga je sprožila Belgija in kjer gre v bistvu za enako vprašanje.
V Evropi je že kar nekaj primerov, ko so se ljudje uprli ekološko vprašljivim projektom energetskih korporacij, države pa so nato posledično projekte zaustavile ali pa korporacijam niso izdale dovoljenj za gradnjo. A korporacije so nato uporabile ISDS v okviru ECT in tožile države za vrtoglave zneske, ki se gibljejo od nekaj deset milijonov pa celo do nekaj milijard evrov.
Takšne primere poznamo tudi pri nas. V Petišovcih je država po pritiskih lokalnih prebivalcev od podjetja Ascent Resources zahtevala, da preveri, kako bo hidravlično drobljenje (fracking) vplivalo na okolje. Ascent tega ni storil, pač pa je raje sprožil spor na podlagi pogodbe ECT, v katerem naj bi zahteval 120 milijonov evrov. In to zgolj zato, ker je Agencija za okolje (ARSO) zahtevala, da opravi presojo vplivov. Spor med podjetjem in državo pravno še ni končan.
V Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, poudarjajo, da je mehanizem ISDS grožnja demokratičnemu odločanju, vladavini prava, človekovim pravicam, varovanju okolja in zdravja ter tudi delavskim in potrošniškim pravicam. Na to so opozarjali že v okviru kampanje o prostotrgovinskih sporazumih TTIP in CETA, zdaj pa se zavzemajo za to, da Slovenija ne podpiše sporazumov z mehanizmom ISDS in ukine vse obstoječe sporazume, ki ta mehanizem vsebujejo.
Slovenija, ki predseduje EU, lahko sproži razpravo članic o kolektivnem izstopu EU in njenih članic iz škodljive Pogodbe o energetski listini ECT.
Andrej Gnezda, vodja projektov pri Umanoteri in poznavalec omenjenih mednarodnih trgovinskih sporazumov, opozarja, da bodo morale članice EU upoštevati odločitev Sodišča EU in ustrezno spremeniti svoje predpise. »Najboljša rešitev bi bila skupen izstop članic iz ECT. Italija je to denimo storila že pred leti,« je dodal.
V Italiji so namreč po protestih prebivalcev prepovedali črpanje nafte v Jadranskem morju v bližini obale. Podjetje Rockhopper zaradi te odločitve od Italije zahteva 235 milijonov evrov, odločitev tribunala pa se pričakuje te dni. Andrej Gnezda opozarja, da je zadnji primer zanimiv tudi zato, ker je Italija že izstopila iz ECT, a jo podjetja lahko tožijo še 20 let po izstopu zaradi t. i. »preživetvene klavzule«. »Ob tem bi bila najboljša rešitev skupen izstop vseh članic in dogovor, da preživetvena klavzula ne velja,« meni Gnezda. Takšnih primerov je v EU veliko, s pogodbo o ECT naj bi bilo skupno povezanih 134 mednarodnih sporov, njihovo število pa je v zadnjih letih eksponentno naraslo.
Gnezda razkriva, da je slovensko ministrstvo za infrastrukturo že nakazalo, da razmišlja o izstopu Slovenije iz ECT in naj tej ideji ne bi bilo nenaklonjeno. »Vendar to ni dovolj, potrebna so dejanja, in Slovenija, ki trenutno predseduje EU, lahko sproži razpravo članic o kolektivnem izstopu EU in njenih članic iz ECT,« pravi Gnezda. Prva priložnost za razpravo o izstopu bo že na septembrskem zasedanju ministrov za energijo na Brdu. Umanotera je zato na ministra Jerneja Vrtovca naslovila pobudo, da to vprašanje umesti na dnevni red zasedanja, a odgovora niso prejeli. »Neodzivnost ali molk glede te pobude ni sprejemljiv, gre za prepomembno vprašanje, da bi si država lahko privoščila molk,« še meni Gnezda.
V Sloveniji pogosto slišimo izgovore politikov, da je naša država (pre)majhna in ne more veliko prispevati v boju s podnebno krizo. A zdaj ima to priložnost. S pobudo za razpravo članic in izstop iz ECT lahko to spremeni.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.