Šole se bodo zaprle same

»Mi smo rekorderji predvsem z vidika okužb, hospitaliziranih glede na sposobnosti sistema, ki ga imamo. To je en del zgodbe. Drug del zgodbe, ki je pozitiven, pa je tudi to, da smo rekorderji z vidika sposobnosti in usposobljenosti izobraževanja na daljavo.« S temi besedami je v začetku januarja ministrica za šolstvo Simona Kustec v oddaji Studio City iskala opravičilo za polom vladnih politik za omejevanje koronavirusne bolezni, zaradi katerega so bili slovenski vrtci in šole zaprti večji del šolskega leta. Ter travmatizirane učence, dijake in starše prepričevala, da je že davno razbit kozarec še vedno na pol poln. In čeprav je ministrica sveto zatrjevala, da bo storila vse, da bodo v novem šolskem letu vzgojno-izobraževalni zavodi ostali odprti, je sistem po dobrem tednu že dodobra ohromljen, številni otroci in mladostniki pa doma. A to je le začetek.

Koronavirus se namreč pospešeno širi med učenci in dijaki. V sredo, 8. septembra, je bilo aktivno okuženih 100 dijakov in dijakinj, 92 osnovnošolcev in trije otroci v vrtcih. Zato so bile odrejene karantene za celotne oddelke in razrede; do 7. septembra, torej komaj teden dni po uradnem začetku novega šolskega leta, pa je bilo v karanteni že več kot 3400 osnovnošolcev in dijakov. Ti otroci in mladostniki se v skladu s predpisi že šolajo na daljavo, torej natančno po tistem sistemu, ki naj bi se mu po zagotovilih Simone Kustec na vsak način skušali izogniti. Drugače povedano, celoten šolski sistem se pod vplivom agresivne različice delta pospešeno spreminja v veliko karanteno.

Za nameček se virus širi tudi med vzgojiteljicami in vzgojitelji ter učitelji in učiteljicami; po podatkih Sledilnika covid je bilo 7. septembra okuženih že 28 zaposlenih v vrtcih, 55 v osnovnih in deset v srednjih šolah. Samo na Osnovni šoli Brežice so morali v samoizolacijo poslati kar tretjino celotnega učiteljskega zbora, 31 šolnikov, ki so se udeležili konference, na kateri je bila prisotna tudi okužena učiteljica. Ob tem se je treba zavedati, da so dejanske številke okuženih otrok ter zaposlenih v šolah in vrtcih gotovo višje od uradnih podatkov.

Dobra vera namesto potrdila

Že nekaj dni po začetku pouka so namreč odločevalci odstopili od vehementnih obljub o strogem uveljavljanju pogojev PCT in spremljanju dinamike okužb. Najprej so napovedovali, da se bodo morali zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih obvezno testirati na okužbo s covid-19 vsaka dva dneva in delodajalcu predložiti potrdilo o negativnem testu, sedaj pa velja sistem samotestiranja enkrat na teden – pri čemer nihče dejansko ne preverja, ali je učitelj ali vzgojiteljica test dejansko opravil, temveč vse poteka na zaupanje, pojasnjuje ravnateljica Osnovne šole Preserje Ana Nuša Kern: »Kot predstojnica zavoda moram določiti, kje in kdaj se bodo zaposleni samotestirali. Nakar moram zgolj oblikovati evidenčni list, v katerega vsak zaposleni vpiše datum in izid testa.« In to je to, zgolj na hitro narejen zaznamek na seznamu, nobenega potrdila, nobenega dokaza. Podobno je s samotestiranjem učencev in dijakov – tudi tukaj vse temelji na zaupanju v raven odgovornosti, ki je od večine otrok in mladostnikov bržkone še sploh nimamo pravice terjati.

Tako je nemogoče zagotavljati nadzor nad resničnim stanjem okužb v šolskem sistemu. Nemogoče pa je tudi nadzirati širjenje teh okužb, saj so epidemiologi ob bliskovitem naraščanju krivulj že bolj ali manj nehali slediti stikom. Kot pojasnjuje ravnateljica Kern, so odgovornost za to prevalili na preobremenjene šolnike: »Tako je zdaj na ravnateljicah in ravnateljih, da se ukvarjamo z detekcijo morebitnih okužb in sledimo stikom obolelih otrok. Mi smo tisti, ki moramo v primeru okužbe vsakega posebej zasliševati, kjer in kako je prišel v stik z virusom, v obsežne obrazce moramo vnašati podatke o naslovu bivanja v karanteni, datumu zadnjega tveganega stika, osebne podatke, podatke staršev ali skrbnikov in še kup drugih reči ...«

Odgovornost za sledenje stikov okuženih učencev in dijakov je vlada preložila na preobremenjene šolnike. Ob tem pa se ve, da bo okužb veliko, saj je precepljenih le 4,5 odstotka najmlajših.

Kakor da predstojnice in predstojnice vzgojno-izobraževalnih zavodov nimajo že več kot dovolj skrbi s pripravami letnih načrtov, poročil za prejšnje leto, prilagajanjem učilnic in predvsem komunikacijo z vse manj potrpežljivimi starši. Ti jim grozijo s protesti in odvetniki, če bodo od njihovih otrok terjali spoštovanje predpisanih zaščitnih ukrepov, na primer nošenja mask in vzdrževanja varnostne razdalje. »Nedavno mi je neka mati poslala že vnaprej spisano tožbo, če bom otroke silila k cepljenju, nošenju mask ali samotestiranju; grozi mi celo, da ne smem uporabljati prezračevalnih naprav v učilnicah, češ da s tem zaplinjamo otroke ...« razlaga Ana Nuša Kern.

Izkušnje s sprenevedanjem

Če se bo to nadaljevalo, je kolaps šolskega sistema pod pritiski četrtega vala epidemije koronavirusa le vprašanje časa. In kaj je storilo ministrstvo pod vodstvom Simone Kustec, da bi ga preprečila? Kaj je storila vlada, kaj ministrstvo za zdravje in njegova strokovna skupina, kaj je storil NIJZ? Ukrepov je bilo malo, napak pa veliko. Prva med njimi je gotovo nacionalni projekt cepljenja, edino sredstvo za zaustavitev bolezni: delež mladih do 17. leta, ki so polno zaščiteni s cepivom, znaša zanemarljivih 4,5 odstotka.

Kljub slabemu odzivu mladih na cepljenje in kljub izkušnjam iz prejšnjih valov epidemije ministrstvo za šolstvo ni storilo malodane ničesar, da bi vrtce in šole pripravilo na nov izbruh virusa. Na primer tako, da bi jih pravočasno opremilo z napravami za mehansko prezračevanje – kot so to storili v drugih evropskih državah, potem ko se je izkazalo, da takšni sistemi zmanjšajo prisotnost kužnih aerosolov v zraku za okoli 96 odstotkov. Svetovalna skupina ministrstva za zdravje, ki jo vodi infektologinja Mateja Logar, se je šele konec poletja spomnila, da bi resorju za šolstvo svetovala, naj zagotovi »tehnično podlago« za opremljanje učilnic in igralnic s temi napravami. Ta pa je daleč od dejanskega nameščanja prezračevalnikov v prostore. Ob čemer je ministrica Simona Kustec kljub temu dan potem, ko ji je omenjena skupina posredovala svoje priporočilo, na nacionalki trdila, da »je stališče strokovne skupine, da je za šolski in vrtčevski prostor ključno zdravo naravno prezračevanje«.

Vmes so mladostniki neomejeno hodili na maturantske izlete v države z visoko prisotnostjo delta različice koronavirusa. Posledice so bile jasno vidne že, ko so se vračali v domovino. Med dolenjskimi maturanti, ki so odšli v španski Loret de Mar, je bilo ob vrnitvi 3. julija odkritih 139 okužb, vse z delto; do 22. julija so po ugotovitvah epidemiologov NIJZ okužili še vsaj dodatnih 89 ljudi in poskrbeli za 472 visoko tveganih stikov. Skupina dijakov, ki so se odpravili na maturantski izlet na otok Krf, je v Slovenijo prinesla novih 128 okužb in nato okužila dodatnih 23 ljudi. V drugi skupini, ki se je prav tako vrnila iz Grčije, je bilo potrjenih 107 okužb, ti maturanti pa so potem okužili še vsaj osem ljudi. Kljub temu ni nihče od odločevalcev niti pomislil, da bi vsaj začasno prepovedal težko pričakovane »maturance« ali pa jim vsaj določil, da morajo iti v varnejše države.

Četrta velika napaka je bila uvedba že omenjenega samotestiranja brez dodatnega preverjanja. Peto napako pa je vlada oziroma ministrica Kustec zagrešila, ko šolam ni zagotovila denarja za zaposlitev dodatnih kadrov, predvsem za organizacijo podaljšanega bivanja, pri katerem se še vedno mešajo otroci iz različnih razredov. Čeprav naj bi bil sklep o dodelitvi teh sredstev že davno pripravljen, ga Simona Kustec še vedno ni podpisala.

V slovenskih šolah ni sistematičnega testiranja, kot ga imajo povsod po Evropi, prav tako šole niso dobile dodatnega kadra in ne tehničnih rešitev, ki bi zagotavljale učinkovito prezračevanje.

»Imamo veliko izkušenj, na njih pravzaprav računamo. Po eni strani računamo, da se bo stopnja dnevnih okužb nekako stabilizirala, da ne bo več tako dramatična, kot je bila, potem imamo te teste, ki so zelo pomembni, ki so neko zagotovilo, imamo izkušnjo, protokol, kulturo, ki smo jo v času epidemije razvili znotraj šol in vrtcev. Ocena je, da se lahko varno vrnemo. Želimo pa si, da ko se bomo vrnili, da se bomo vrnili za stalno.« Tako je ministrica januarja v Studiu City mirila strasti. Danes, dober teden po začetku novega šolskega leta, je na dlani, da je Simona Kustec govorila zgolj nekaj na videz pomirjujočega – že spet. Ceno njenega sprenevedanja pa že plačuje vse več malčkov, učencev, dijakov in staršev.